7 stvari, ki jih lahko starši naredijo za otrokovo odpornost

Jesen je za številne starše skoraj sinonim za bolniški koledar. Otrok gre v vrtec ali šolo zdrav, čez nekaj dni prinese domov nahod, nato začne kašljati še sorojenec, za njim zboli eden od staršev in nenadoma se zdi, kot da se družina vrti v krogu.

Takrat je zelo mamljiva misel, da ima otrok slabo odpornost in da potrebuje nekaj, kar jo bo hitro okrepilo.

Toda imunski sistem ni mišica, ki bi jo lahko preprosto natrenirali z enim pripravkom. Gre za zapleten sistem celic, tkiv in organov, na njegovo delovanje pa vpliva več dejavnikov. Zdrave navade pomagajo, da lahko opravlja svojo nalogo, vendar ne pomenijo, da otrok ne bo več zbolel.

In prav zato so pogosto najpomembnejše stvari tiste, ki se zdijo skoraj dolgočasno običajne.

1. Najprej, otrok naj dovolj spi

Če bi morali izbrati eno stvar, ki jo starši v vsakodnevnem tempu najlažje spregledajo, bi bil spanec zelo visoko na seznamu.

Otroško telo med spanjem ne počiva samo od napornega dne. Spanje je pomembno tudi za številne procese, povezane z zdravjem in delovanjem imunskega sistema. Strokovnjaki med osnovne navade, ki podpirajo imunsko zdravje, uvrščajo tudi dovolj spanja.

Koliko ga otrok potrebuje, je seveda odvisno od starosti. Priporočila Ameriške akademije za medicino spanja navajajo približno:

- dojenčki od 4 do 12 mesecev: 12–16 ur na dan, skupaj z dremeži,

- otroci od 1 do 2 let: 11–14 ur,

- otroci od 3 do 5 let: 10–13 ur,

- otroci od 6 do 12 let: 9–12 ur,

- najstniki: 8–10 ur.

To ne pomeni, da mora biti vsak otrok vsak večer v postelji ob isti minuti. Pomeni pa, da je vredno pogledati širšo sliko: ali je otrok zjutraj spočit, ali je čez dan nenavadno utrujen in ali mu zaradi šolskih, obšolskih ali zaslonskih obveznosti redno zmanjkuje spanja.

Včasih najboljši pripravek za odpornost ni v lekarni, ampak je preprosto pol ure prej ugasnjen ekran in nekoliko zgodnejši odhod v posteljo.

2. Ne iščite superživila, ponudite raznoliko hrano

Ko govorimo o odpornosti, hitro pridemo do limon, pomaranč, ingverja, medu in različnih prehranskih dopolnil.

Toda otrok ne potrebuje popolnega krožnika. Potrebuje raznoliko prehrano.

Nutricisti priporočajo prehrano, ki vključuje različne skupine živil, sadje in zelenjavo, polnovredna žita, stročnice, oreščke in semena ter ustrezne vire beljakovin. Vitamini in minerali so pomembni za normalno rast in delovanje telesa.

Zato je bolj koristno razmišljati o celotnem tednu kot o enem obroku.

Danes jajce, jutri riba, drug dan fižol. Enkrat brokoli, drugič paprika, potem banana ali jagodičevje. Poleg tega kruh, ovseni kosmiči, riž, krompir ali druga žita.

Ni treba, da otrok vsak dan poje vse. Pomembno je, da se različna živila skozi čas izmenjujejo.

In če otrok nekaj dni živi skoraj izključno od testenin in kruha? Tudi to se zgodi. Starševstvo ni prehranski tekmovalni šport.

3. Gibanje naj bo del otroštva, ne še ena obveznost

Otrok ne potrebuje popolnega vadbenega programa.

Potrebuje priložnost, da teče, skače, pleza, se vozi s kolesom, igra nogomet, lovi prijatelje po igrišču ali se z družino odpravi na sprehod.

Redna telesna dejavnost ima pri otrocih številne koristi za zdravje, med drugim za mišice, kosti, srce, pljuča in duševno zdravje. Strokovnjaki jo uvrščajo med pomembne sestavine zdravega življenjskega sloga.

In ni treba, da je gibanje videti kot šport.

Sprehodi se štejejo. Igra na dvorišču se šteje. Ples v dnevni sobi se šteje. Hoja do trgovine se šteje. Otrok naj se preprosto igra.

4. Naučite ga umivanja rok, predvsem ob pravem času

Umivanje rok ni posebno glamurozen nasvet, je pa eden tistih, ki imajo zelo praktičen smisel.

Strokovnjaki navajajo, da lahko pravilno umivanje rok pomaga preprečevati širjenje okužb dihal, kot sta prehlad in gripa, ter nekaterih črevesnih okužb.

Otroku zato ni treba ves čas govoriti: Ne dotikaj se tega! Veliko bolj uporabno je, da se navadi na nekaj preprostih trenutkov: pred jedjo, po uporabi stranišča, po prihodu domov in po kašljanju ali kihanju v roke.

Naj bo umivanje rok del rutine, ne kazen.

Otroci živijo v svetu, v katerem so drugi otroci, igrače, igrišča, šola, vrtec in živali. Nemogoče je odstraniti vse mikroorganizme iz njihovega okolja in tudi ni treba.

5. Cepljenje je drugačna zgodba kot krepitev odpornosti

Pri tem je pomembno razlikovati med zdravimi življenjskimi navadami in cepljenjem.

Spanje, prehrana in gibanje podpirajo normalno delovanje imunskega sistema. Cepiva pa imunski sistem naučijo prepoznati določene povzročitelje in se nanje odzvati.

Zato zdrave navade in priporočena cepljenja niso tekmeca. Gre za dve različni plati zaščite.

WHO cepljenje opisuje kot enega najučinkovitejših načinov preprečevanja nekaterih nalezljivih bolezni, cepiva pa pred uporabo prestanejo strogo preverjanje varnosti in učinkovitosti.

Pri vprašanjih o cepljenju je najbolj smiselno slediti aktualnemu programu cepljenja in se o individualnih okoliščinah pogovoriti s pediatrom.

6. Naj bo zrak, ki ga otrok diha, čim bolj čist

Tukaj se skriva navada, o kateri se v pogovorih o otroški odpornosti govori presenetljivo malo.

Kaj otrok vdihuje?

Cigaretni dim škoduje dihalom in oslabi obrambne mehanizme, ki pomagajo telesu pri boju proti okužbam dihal. Strokovnjaki zato med ukrepe za podporo imunskemu zdravju uvrščajo tudi izogibanje kajenju.

Če odrasel kadi, torej ni dovolj, da cigareto pokadi v drugem prostoru. Otrok potrebuje okolje brez tobačnega dima. Pomemben je tudi svež zrak in ustrezno prezračevanje prostorov, zlasti tam, kjer se zadržuje več ljudi. Pri šolah in drugih kolektivih strokovnjaki med ukrepi za zmanjševanje širjenja okužb izpostavljajo tudi skrb za čistejši zrak.

7. Preden kupite vitamine, se vprašajte nekaj drugega

Jeseni so police polne izdelkov, ki obljubljajo podporo otrokovemu imunskemu sistemu.

Toda pri zdravem otroku več ni nujno bolje.

Ameriška akademija za pediatrijo opozarja, da večina zdravih otrok, ki uživajo raznoliko prehrano, dodatnih vitaminov in mineralov ne potrebuje. Dopolnila imajo lahko svoje mesto, kadar otrok s prehrano ne dobi dovolj določenega hranila, ima ugotovljeno pomanjkanje, omejeno prehrano ali zdravstveno stanje, zaradi katerega je tveganje za pomanjkanje večje.

To je pomembna razlika.

Prehransko dopolnilo lahko odpravi pomanjkanje. Ni pa čarobni ščit pred vrtčevskim prehladom.

Če vas skrbi, da otrok zaradi zelo omejene prehrane, zdravstvenih težav ali drugih razlogov ne dobi dovolj določenega hranila, je bolje vprašati pediatra, kot pa dodatke izbirati na slepo.

Otrok bo zbolel.

Tudi če spi dovolj. Tudi če vsak dan je sadje. Tudi če hodi na nogomet. Tudi če si pridno umiva roke. To še ne pomeni, da ste naredili nekaj narobe.

Otroški imunski sistem se srečuje z velikim številom različnih povzročiteljev in otrok v kolektivu ima veliko priložnosti za stik z njimi. Zdrave navade niso obljuba, da bo otrok preživel jesen brez enega samega smrkanja. Njihova naloga je precej bolj osnovna: pomagati telesu, da ima dobre pogoje za rast, razvoj in normalno delovanje imunskega sistema.

Zato morda letos ne potrebujete novega čudežnega pripravka.

Morda potrebujete samo nekaj bolj dolgočasnega: miren večer, dovolj spanja, normalen družinski obrok, malo gibanja, čiste roke in dom brez cigaretnega dima.

In če se kljub vsemu naslednji teden iz vrtca spet vrne smrkav nos? Tudi to je del otroštva.

Viri: CDC, AAP