Impetigo pri otrocih – simptomi, zdravljenje in kako zaščititi druge otroke

Impetigo je zelo nalezljiva bakterijska okužba vrhnjega sloja kože, ki se najpogosteje pojavi prav pri otrocih. Bolezen prepoznamo po mehurčkih in značilnih medenih krastah, ki se lahko širijo na druge dele telesa ali na ljudi v tesnem stiku z obolelim.

Staphylococcus aureus poleg impetiga povzroča še druge okužbe kože, kot so ognojki, vnetja lasnih mešičkov in ran. V hujših primerih lahko povzroči tudi sepso in okužbe notranjih organov.

Streptococcus pyogenes je povzročitelj gnojne angine, škrlatinke, šena ter redkeje tudi sistemskih okužb.

Bakterije naselijo kožo in skozi drobne ranice vdrejo vanjo, kar povzroči površinsko gnojno okužbo.

Bolezen se pogosteje pojavlja v toplem in vlažnem vremenu.

Najpogosteje nastane na poškodovani koži, kot so piki žuželk, praskice, odrgnine ali druge manjše rane.

Impetigo je najpogostejša bakterijska okužba kože pri otrocih v predšolskem obdobju (2–5 let). Redkeje se pojavi pri otrocih, mlajših od dveh let.

Okužba se širi z neposrednim stikom z okuženim ali posredno – prek kontaminiranih predmetov (brisače, igrače, posteljnina).

Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava simptomov) traja 7–10 dni.

Kužnost se zmanjša po približno 24 urah po začetku antibiotičnega zdravljenja.

Če zdravljenje ni uvedeno, lahko bolnik ostane kužen tudi do 21 dni ali več.

Najprej se pojavijo majhne bunčice (papule), ki se spremenijo v mehurčke, ti pa počijo in se prekrijejo z rumenkasto-medenimi krastami.

Spremembe običajno niso boleče ali srbeče, lahko pa se širijo po koži.

Oboleli pogosto nimajo vročine ali splošnega slabega počutja, pogosto pa se povečajo bezgavke v bližini izpuščajev.

So redki, vendar možni. Eden izmed njih je akutni poststreptokokni glomerulonefritis (vnetje ledvičnih čašic), ki se lahko razvije 2–3 tedne po okužbi. Običajno mine brez trajnih posledic.

Zdravnik postavi diagnozo na podlagi videza kožnih sprememb.

Le redko so potrebne mikrobiološke preiskave (bris kože).

Blažji primeri:

Čiščenje sprememb s fiziološko raztopino in odstranjevanje krast.

Uporaba antibiotičnih mazil.

Zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet (peroralno), še posebej, če je okužba razširjena ali pride do zapletov.

Pomembno je zdravljenje, da se prepreči zaplete in širjenje v skupnostih, kot so vrtci ali šole.

Skrbna osebna higiena je ključna.

Otroci z nezdravljenim impetigom naj ostanejo doma.

- ko se spremembe zasušijo ali

- po 48 urah od začetka sistemskega zdravljenja, tudi če spremembe še niso popolnoma zasušene (priporočljivo je, da so prekrite).