Garret ni bil nikoli avtist, čeprav je imel diagnozo. Prvi znaki, da je morda avtist, je bilo njegovo navdušeno ponavljanje opozorila ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI pred neupravičenim predvajanjem in uporabo na začetku filmov, ki ga je izkazal že pri devetih mesecih. Tedaj je tudi že znal postaviti kocke s črkami v pravilno zaporedje abecede, piše psihiater, dr. Darold A. Treffert, na spletni strani za raziskovanje avtizma Spectrumnews.org.

Pri Garretu so kmalu opazili zaostanek pri govoru in pri dveh letih so mu postavili diagnozo – avtizem. Takrat, ko je ob obisku lekarne že znal prebrati navodila na zdravilih. Zdravnik, ki je postavil diagnozo, se ni preveč posvečal njegovi sposobnosti zgodnjega branja, temveč jo je označil za nepomembno in obstransko.

A mamica je vseeno močno dvomila, da je njen sin avtist. Ni se umikal, ni silil v ozadje. Znal je vzpostaviti očesni stik, rad je sprejemal pozornost, ljubezen, objeme in poljube ter jih tudi vračal. Pri njegovih treh letih je strokovnjak za govor razkril način, kako njegovo sposobnost branja preusmeriti v učenje, in z leti so vse bolj izginjali avtistični znaki.

Garret ni "prerasel" avtizma ... V bistvu nikoli ni bil avtističen, ampak je imel tako imenovano hiperleksijo tipa 3 – sposobnost zgodnjega branja, ki jo lahko včasih spremljajo simptomi, podobni avtizmu. Sem spadajo otroci, ki berejo že kot zelo majhni in ki hkrati pozno spregovorijo.

"Motnja pametnega otroka"

Hiperleksija je motnja, ki označuje sposobnost branja in neverjetno sposobnost pomnjenja že pri zelo majhnih otrocih. Poznana je tudi pod imenom "motnja pametnega otroka". Raziskava Nevrološka osnova hiperleksičnega branja iz leta 2004, kjer so uporabili metodo funkcionalne magnetne resonance (fMRI), je pokazala, da bi lahko šlo za obratno obliko disleksije.

Čeprav že zelo zgodaj tekoče bere, pa večina hiperleksičnih otrok ni sposobnih (dobro) razumeti pomena prebranih besed in ima težave pri razvoju govornih in socialnih veščin. Hkrati so hiperleksiki obsedeni s črkami in številkami – že pri dveh letih lahko črkujejo dolge zapletene besede, kot na primer enciklopedija, in pri treh letih lahko že brez težav tekoče berejo cele stavke. Praviloma imajo razvit besedni zaklad in znajo prepoznati veliko predmetov, vendar znanja ne zmorejo smiselno uporabiti. Težko odgovarjajo na vprašanja, "kdo, kje, kaj, zakaj, kako", razvoj v sporazumevanju se pokaže šele pri štirih, petih letih. V manjšem delu se lahko sposobnost pojavlja skupaj z avtizmom.

Hiperleksijo sta leta 1967 odkrila Norman E. Silberberg in Margaret C. Silberberg, ki sta jo označila kot zgodnjo sposobnost branja besed brez vnaprejšnjega učenja branja, največkrat pred petim letom starosti. Ugotovila sta, da imajo otroci hiperleksiki veliko večjo zmožnost branja zapletenih besed kot dejanskega razumevanja le-teh. Hiperleksija lahko zato napoveduje učne težave, saj otroci ne razumejo prebranega besedila ter imajo težave pri govoru in sporazumevanju. In ni samostojne diagnoze; praviloma jo spremljajo druge motnje, največkrat avtizem, pa tudi hiperaktivnost, motnje pozornosti, gibalne težave, depresija.

Kako ločiti nadarjenega otroka od hiperleksika?

Ključno je zgodnje prepoznavanje motnje, ko je otrok majhen, da se čim prej nauči, kako lahko preko branja osvoji jezik in razvije moč sporazumevanja. Otroci s hiperleksijo namreč potrebujejo poseben način učenja, ki jih lahko spremlja celo življenje, tudi v odrasli dobi.

In kako ločiti nadarjenega malčka od hiperleksika? Pomembno je, da otrok razume, kaj bere, in nujno je treba spremljati njegov razvoj govora. Na primer, ali zna primerno starosti tvoriti smiselne stavke in povedi ali zgolj ponavlja besede in stavke, ki jih je izrekel nekdo drug, ali se le s težavo pogovarja in ali sploh sodeluje v pogovoru. Pomembno je tudi, ali zna vzpostaviti očesni stik, prav tako bodite pozorni, ali se rad igra z vrstniki ali jih morda samo opazuje in ali se odzove na svoje ime. Pokazatelj, da je nekaj lahko narobe, so tudi pretirani odzivi na zvok ali svetlobo, dotike, morda hrano, pa tudi škiljenje, pogosto pokrivanje ušes, pretirani izpadi jeze.

Hiperleksik bo znal tekoče brati že pri treh letih, ampak ne bo ali bo slabo razumel prebrano besedilo, in si bo zapomnil rojstne dneve, imena ulic, zaporedja črk in številk. Hkrati bo lahko neroden, nespreten, ne bo imel razvite fine motorike ali pincetnega prijema, in bo imel težave s pravilnim držanjem pisala. Ob morebitnih dvomih se posvetujte s pediatrom, ki vas bo znal pravilno usmeriti, pomemben del prepoznavanja pa so tudi psihološki sistematski pregledi otrok. Prvi redni je v Sloveniji pri treh letih, pri petih je tudi predviden pregled pri logopedu.

Viri: Wikipedia, Slovenski medicinski slovar, Spectrumnews.org, ww17.hyperlexia.org, 24sata