Simptomi okužbe z novim koronavirusom so podobni kot pri gripi in navadnem prehladu. Najbolj pogosti so vročina, kašelj, utrujenost, bolniki pa poročajo tudi o težavah z dihanjem, bolečinah v prsih in v mišicah, glavobolu, izgubi vonja in okusa, težavah s prebavo, omotici, bruhanju, kožnih izpuščajih. Pri nekaterih so obenem opazili težave pri požiranju hrane in tekočine, kar lahko še posebej pri dojenčkih in otrocih hitro pripelje do dehidracije.

Znaki okužbe se lahko se pojavijo v dveh do 14 dni od okužbe z novim koronavirusom, pri čemer naj bi bila povprečna inkubacijska doba šest dni. Potek okužbe je lahko blag ali težji, nekateri okuženi pa niti nimajo nobenih navzven vidnih znakov in pravimo, da so asiptomatski. Otroci praviloma manj obolevajo, če pa že, je pri njih običajno blažji potek koronavirusne bolezni.

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) so v gradivu 5 ključnih sporočil o novem koronavirusu za starše navedli, da je glede na podatke iz literature okužba pri okoli 15 odstotkih otrok potekala brez znakov bolezni, pri otrocih, ki so imeli znake okužbe, pa je potekala večinoma v blagi obliki. Manj kot trije odstotki otrok so potrebovali zdravljenje s kisikom, nekaj je bilo kritično bolnih in vsi so imeli še druge pridružene bolezni. Pri otrocih, starih manj kot 10 let, ni bilo opisanih primerov smrti zaradi covida-19, smrtnost v starostni skupini od 10 do 19 let je bila manj kot 0,2-odstotna, je zapisano v gradivu. "Otroci torej niso rizična skupina za okužbe z novim koronavirusom, kar pa ne pomeni, da jih pred okužbo ni treba varovati, še zlasti, če imajo pridružene tudi kronične bolezni," še opozarjajo v gradivu.

Doslej se je sicer izkazalo, da oboleli otroci največkrat kašljajo, imajo bolečine v žrelu in telesno temperaturo do 38 stopinj Celzija, bolezen pa se lahko začne tudi kot driska ali bruhanje, je navedeno v gradivu Nijz. Največ otrok tako okužbo preboli brez večjih težav, a vseeno se je treba zavedati, da so lahko zapleti pri otrocih in tudi v slovenskih bolnišnicah so zdravili nekaj otrok s covidom-19. Največkrat so bolnišnično oskrbo potrebovali dojenčki, stari manj kot pol leta, in sicer zaradi dehidracije ob odklanjanju hranjenja in visoke vročine. Pri starejših dojenčkih in mlajših otrocih so ugotavljali okužbe spodnjih dihal in težko dihanje, obenem so imeli nekateri dokazane tudi druge viruse. Sicer pa je zdravljenje otrok s težjo obliko bolezni enako kot pri odraslih bolnikih.

Gre za nov virus, ki ga šele spoznavamo in pri katerem še ne poznamo vseh posledic. Za zdaj je znano, da otroci praviloma lažje prebolijo okužbo ter da so zapleti pogostejši pri starejših in kroničnih bolnikih. A previdnost res ni odveč. Sicer redka, a vseeno so poročila o nekaterih primerih domnevnih povezav med covidom-19 in zelo redkim otroškim vnetnim multisistemskim sindromom PIMS (pediatric inflammatory multisystem syndrome). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so iz nekaterih držav, največ iz Evrope in Severne Amerike, poročali o otrocih, ki so preboleli novo koronavirusno bolezen, naknadno pa se je pri njih razvil omenjeni sindrom. Pri obolelih otrocih so opazili podobne simptome kot pri Kawasakijevi bolezni in pri toksičnem šoku, kot so vročina, bolečine v trebuhu, vnetje krvnih žil in prizadetost srca.

Prvi opisi takšnih primerov pri otrocih so bili maja letos v Veliki Britaniji, novembra pa so tudi iz UKC Ljubljana prvič sporočili, da so sprejeli nekaj otrok z vnetjem več organov, kar povzroča hud odziv imunskega sistema po prebolelem covidu-19. Na Pediatrični kliniki so do sredine januarja 2021 obravnavali 24 otrok z večorganskim vnetnim sindromom. Vsi so preboleli bolezen covid-19 in vsi so bili predhodno zdravi. Povezava med covidom-19 in vnetnim sindromom sicer še ni uradno potrjena in jo še raziskujejo. Pri potrjevanju, da gre za vnetni sindrom kot posledico prebolele covidne bolezni, morajo namreč najprej izključiti morebitne druge povzročitelje vnetja, prav tako morajo potrditi, da je otrok bodisi prebolel covid-19 ali pa da je bil v stiku z okuženim z novim koronavirusom.

Kako je s cepljenjem?

Otroci doslej niso bili zadosti vključeni v klinične preizkuse cepiva. Septembra je družba Pfizer-BioNTech začela s kliničnimi preizkusi na otrocih, starejših od 12 let, podobnega so se lotili tudi pri Moderni. Podatki o učinkovitosti in varnosti cepiva pri otrocih so torej omejeni, vendar ni biološko verjetnih razlogov, da bi bili drugačni kot pri starejših, v Gradivu za strokovno javnost o cepivu proti covidu-19 navaja predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan. Za cepljenje mlajših otrok je vseeno torej premalo podatkov, zato je trenutno pravilo, da se cepijo starejši od 16 let.