Otrok ima vročino, nato pa se pojavijo pikice na rokah in v ustih: to je lahko zelo nalezljiva bolezen

Bolezen je zelo nalezljiva in najpogosteje prizadene majhne otroke, predvsem mlajše od pet let, zbolijo pa lahko tudi starejši otroci in odrasli. Kljub temu je pri večini potek blag in bolezen mine sama od sebe v približno sedmih do desetih dneh.

Bolezen povzročajo enterovirusi, med njimi virus Coxsackie. Prvi znaki se lahko pojavijo približno tri do šest dni po okužbi. Otrok lahko najprej dobi vročino, ga boli grlo, je bolj utrujen in nima pravega apetita.

Nato se lahko pojavijo boleče ranice oziroma mehurčki v ustih, na jeziku, dlesnih, notranji strani lic ali v žrelu. Prav te so lahko za otroka zelo neprijetne, zato nekateri začnejo zavračati hrano in predvsem pitje.

Sledi še najbolj prepoznaven znak: izpuščaj.

Drobne rdeče pikice oziroma mehurčki se najpogosteje pojavijo na dlaneh in podplatih, lahko pa tudi na nogah, rokah, zadnjici in drugih delih telesa. Izpuščaj običajno ne srbi, mehurčki pa so lahko občutljivi ali boleči.

Pri nekaterih otrocih se vsi simptomi sploh ne pojavijo. Zato ni nujno, da bo imel otrok hkrati izrazit izpuščaj na rokah, nogah in spremembe v ustih.

Izpuščaj lahko starše hitro zmede, še posebej, če se z boleznijo srečajo prvič.

Pediatrinja Natalija Gradišek, dr. med., spec. pediatrije, je za Bibaleze.si pojasnila, da so pri enterovirusnih okužbah izpuščaji lahko videti kot drobni mehurčki, podobni noricam, ali kot rdeče pike. Pri bolezni rok, nog in ust se lahko spremembe pojavijo tudi na obrazu, vendar so tam pogosto predvsem okoli ust.

Kot je za naš portal povedala: "Tudi v primeru bolezni rok, nog in ust so sicer pike lahko na obrazu, vendar gre tam za precej drugačno razporeditev kot pri vodenih kozah."

Prav zato je pri otroku z vročino in izpuščajem pomembno, da starši ne poskušajo diagnoze postaviti samo na podlagi fotografij ali videza izpuščaja.

Pri bolezni rok, nog in ust so lahko ranice v ustih zelo boleče. Otrok zato lahko zavrača hrano in tekočino.

To je pri majhnih otrocih še posebej pomembno, saj lahko zaradi premajhnega vnosa tekočine pride do dehidracije. Strokovnjaki zato svetujejo, naj starši poskrbijo, da otrok dovolj pije, saj boleče ustne ranice lahko otežijo požiranje.

Pomagajo lahko hladne tekočine in mehka hrana. Ravno tako zdravstveno osebje svetuje tudi izogibanje kislim pijačam, vroči, slani in pikantni hrani, ki lahko dodatno draži ranice v ustih.

Če otrok zaradi bolečin skoraj nič ne pije, je to razlog za posvet z zdravnikom.

Posebnega zdravila, ki bi pozdravilo bolezen rok, nog in ust, ni. Ker gre za virusno okužbo, antibiotiki ne pomagajo. Večina otrok bolezen preboli brez posebnega zdravljenja.

Zdravljenje je zato predvsem usmerjeno v lajšanje simptomov:

- otrok naj dovolj počiva,

- ponudimo mu dovolj tekočine,

- pri bolečih ustih so primernejše hladne tekočine in mehka hrana,

- pri vročini in bolečinah se lahko uporabljajo zdravila, primerna otrokovi starosti in zdravstvenemu stanju,

- otrok naj si pogosto umiva roke,

- redno čistimo površine in predmete, ki se jih otroci pogosto dotikajo.

- Otrokom ne dajemo aspirina.

Zelo.

Virus se lahko širi s slino in izločki iz nosu in žrela, s tekočino iz mehurčkov, z blatom ter prek onesnaženih površin. Še posebej hitro se širi v vrtcih, kjer so majhni otroci v tesnem stiku in si pogosto dajejo roke ter predmete v usta.

Otrok je najbolj kužen v prvem tednu bolezni, vendar lahko virus v telesu ostane dlje časa in se izloča tudi po tem, ko simptomi izginejo.

Zato zgolj izginotje pikic še ne pomeni, da je virus čez noč izginil iz otrokovega telesa.

Pri tem je pomembno predvsem otrokovo splošno počutje in navodila, ki veljajo za vrtec oziroma lokalno okolje.

CDC navaja, da se lahko otrok z boleznijo rok, nog in ust v določenih okoliščinah vrne v vrtec ali šolo, če nima vročine, se počuti dovolj dobro za sodelovanje in nima nenadzorovanega slinjenja zaradi ustnih ranic. Pri izbruhih pa lahko veljajo tudi dodatna lokalna pravila.

Na Bibaleze.si je pediatrinja Natalija Gradišek poudarila, da pri vključevanju otroka v vrtec ne smemo gledati samo na temperaturo, temveč tudi na njegovo počutje in sposobnost normalnega prehranjevanja, spanja in igre.

Če je otrok vidno utrujen, brez apetita ali se ne počuti dobro, je bolje, da ostane doma.

Bolezen je običajno blaga, vendar obstajajo situacije, ko je smiseln posvet z zdravnikom.

Posebej bodite pozorni, če otrok zaradi bolečin v ustih ne more piti, lula bistveno manj kot običajno ali kaže druge znake dehidracije. Zdravniški nasvet je priporočljiv tudi, če vročina traja več dni, so simptomi zelo izraziti ali se otrokovo stanje slabša. Strokovnjaki svetujejo posvet tudi pri otroku, mlajšem od šest mesecev, pri otroku z oslabljenim imunskim sistemom oziroma če se simptomi po desetih dneh ne izboljšajo.

Zapleti so sicer redki in večina otrok popolnoma okreva v sedmih do desetih dneh.

Bolezni rok, nog in ust ne moremo preprečiti z enim preprostim ukrepom, lahko pa zmanjšamo širjenje virusa.

Najpomembnejše je temeljito umivanje rok z milom in vodo, zlasti po uporabi stranišča oziroma menjavi plenic in pred pripravo ali uživanjem hrane. Smiselno je tudi redno čiščenje pogosto dotikanih površin in predmetov ter izogibanje tesnim stikom z bolnim otrokom.

In če se v vrtcu pojavi obvestilo o bolezni, je dobro vedeti, na katere znake biti pozoren: najprej vročina in slabše počutje, nato boleče spremembe v ustih ter drobne pikice oziroma mehurčki na dlaneh, stopalih in lahko tudi drugod po telesu.

Bolezen je neprijetna in zelo nalezljiva, vendar je pri večini otrok tudi kratkotrajna in blaga virusna okužba, ki mine brez posebnega zdravljenja.