Seneni nahod ali alergijski rinitis je spomladi, poleti in jeseni ob cvetenju še posebej pogost med alergijami, ki pri bolnikih prizadenejo predvsem nosno sluznico, oči, grlo, sinuse, zgornja dihala in ušesa ter vplivajo na občutljive za cvetni prah. "V spomladanskem času ga najpogosteje povzročajo alergeni pelodov trav in dreves, kot so breza, leska in jelša, poleti alergeni pelodov plevelov in zeli, kot so navadni pelin, trpotec in ambrozija, jeseni pa predvsem alergeni pelodov plevelov in plesni," je naštela Vesna Plevnik Vodušek, dr. med., specialistka pediatrije in alergologinja v Ambulanti za pediatrično alergologijo v Ljubljani. 

Pojavi se lahko v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje med 15. in 25. letom, lahko pa tudi pri mlajših. Prizadene do okoli 30 odstotkov otrok, ki so običajno občutljivejši in ki imajo pogosto tudi druga obolenja, kot so denimo astma ter alergije na hrano in ekceme. "Sovpada z atopijskim dermatitisom, bronhialno astmo in alergijo na hrano. To so tako imenovane atopijske bolezni, za katere je značilno, da se dedujejo. Zato otroci, katerih starši ali sorojenci imajo katero od naštetih alergijskih bolezni, pogosteje zbolijo za alergijskim rinitisom. Prav tako je večje tveganje za razvoj pri otroku, ki ima že katero od naštetih alergijskih bolezni," je izpostavila.

Starši, ki pri otroku opazijo simptome senenega nahoda, naj se obrnejo na pediatra, ki jih bo po potrebi napotil na nadaljnje teste, bodisi kožne alergološke ali krvne. Dr. Vesna Plevnik Vodušek svetuje izogibanje alergenom, kadar je mogoče, čeprav se zaveda, da je to težko izvedljivo, in zato je praviloma potrebno podporno zdravljenje.

Zdravila proti alergiji so v obliki sirupov, tablet, kapljic ali sprejev, priporočljivo je redno spiranje nosu in oči. V veliko pomoč je vselej lahko Napoved o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, "saj je z zaščitnim zdravljenjem z antihistaminikom v obliki sirupa ali tablet smiselno začeti ob prvem pojavu pelodov v zraku in ga jemati ves čas cvetenja rastline, na katero je otrok alergičen". Če so znaki kljub upoštevanju vseh navodil hudi in je kakovost življenja otroka veliko slabša, pa se pri otrocih z najhujšimi simptomi, ki so starejši od petih let, odločajo za imunoterapijo.

In kako lahko starši prepoznamo, da gre za alergijski rinitis in ne denimo za prehlad? Seneni nahod najpogosteje spremljajo srbenje nosu, kihanje in voden izcedek iz nosu, ki se pozneje zamaši. Zelo pogosto so prizadete tudi očesne veznice (alergijski konjunktivitis), kar se kaže s srbenjem, solzenjem in pordelostjo očesnih veznic. "Od prehlada ga ločimo predvsem po tem, da znaki trajajo dlje in da se vsako leto pojavijo v istem obdobju. Pri prehladu pa nista v ospredju kihanje in srbenje nosu, izcedku iz nosu so pogosto pridruženi še kašelj, povišana telesna temperatura in slabo počutje," je poudarila.

Ni dobro, če seneni nahod ni primerno zdravljen. "Če traja dalj časa, bodisi dalj časa ni odkrit bodisi ga ne zdravimo, se lahko v nosu razvijejo polipi, katerih posledica je še bolj zamašen nos. Kar 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom pozneje razvije bronhialno astmo, zato moramo biti pri obravnavanju senenega nahoda vedno pozorni tudi na morebitne simptome," je poudarila specialistka pediatrije in alergologinja.

Ni pa tudi izključeno, da bo otrok seneni nahod ob ustreznem zdravljenju prerasel oziroma da bo bolezen izzvenela. "Ena od značilnosti atopijskih bolezni je, da so nepredvidljive. Tako nekateri alergijski rinitis prerastejo, pri drugih se potuhne in se čez nekaj let vnovič pojavi, zelo pogosto pa ena atopijska bolezen čez čas preide v drugo. Tako imenovani alergijski pohod se po navadi začne pri dojenčku z alergijo na hrano, v prvih letih življenja se pojavi atopijski dermatitis, pozneje bronhialna astma, v šolskem obdobju pa alergijski rinitis," je nanizala.

Dejstvo je, da so alergije in z njimi povezana obolenja in bolezni vse pogostejše, najverjetneje zaradi različnih dejavnikov, med drugim spremembe načina življenja, vse večjega onesnaženja, podnebnih sprememb in pogostejše izpostavljenosti alergenom. Na spletni strani NIJZ piše, da naj bi imelo 35 odstotkov prebivalstva v Evropi vsaj občasno simptome alergijskih bolezni; v preteklih letih se je povečevala predvsem pojavnost astme in alergijskega rinitisa, sedanje raziskave pa so potrdile porast prehranskih alergij. Pa tudi alergijski rinitis in astma sta tesno povezana, saj sta lahko prisotna hkrati – kar 80 odstotkov bolnikov z alergijsko astmo ima namreč istočasno alergijski rinitis in 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom ima hkrati tudi astmo.