Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, prisotna v ustih, nosu in žrelu okuženega posameznika. Bolezen se največkrat pojavi pri otrocih in lahko povzroči dolgotrajne epizode kašlja, ki trajajo od 4 do 8 tednov. Posebej ogroženi so dojenčki in majhni otroci, pri katerih je potek bolezni najtežji.
Petletni Vid iz Maribora se pogumno sooča z izjemno redko in zahtevno genetsko boleznijo – sindromom SYNGAP1, ki močno vpliva na delovanje možganov, razvoj, gibanje in govor.
Znanstveniki so razkrili pomembno odkritje na področju genetike in medicine – identificirali so nov, redek tip sladkorne bolezni, ki se pojavlja izključno pri novorojenčkih. Bolezen povzroča mutacija v genu TMEM167A, ki ima ključno vlogo pri delovanju celic, odgovornih za tvorbo inzulina.
Današnje generacije otrok bi morali nekoliko bolj utrditi, se strinjajo strokovnjaki. Pomembno je, da delamo na preventivi, kar poleg rednega in doslednega umivanja rok in raznolike prehrane pomeni tudi čim več gibanja na svežem zraku.
Ko otrok dobi vročino, se večini staršev v trenutku stisne srce. Skrb, strah in vprašanja pridejo skoraj samodejno: Je to nevarno? Moram dati zdravilo? Je treba k zdravniku?
Ljudje smo narejeni za gibanje, naše telo je namreč ustvarjeno za hojo, tek, plezanje in gibanje po naravi. Z modernim načinom življenja pa te svoje sposobnosti in lastnosti povsem zanemarjamo. Kakšne prednosti nam prinaša preživljanje prostega časa v naravi?
Med otroci in mladostniki je vse več takšnih, ki doživljajo panične napade, se bojijo socialnih stikov, se samopoškodujejo in nočejo v šolo. Razlogi za razvoj anksioznosti pri otroku so kombinacija različnih dejavnikov. Več o tem v tokratnem prispevku.
Starši pogosto opazijo, da imajo njihovi otroci hladne nogice ali rokice, medtem ko je obraz izrazito rdeč. To se lahko zgodi, ko se otrok igra, teče ali je preprosto v toplem prostoru.
Hladni dnevi prinašajo številne viroze, med njimi pogosto prehlad in gripo. Čeprav sta si bolezni na prvi pogled lahko podobni, ju pediatri jasno ločujejo. Ključne razlike, načine za lajšanje simptomov in kdaj je nujen obisk zdravnika, je pojasnil Peter Najdenov, dr. med., specialist pediatrije in predstojnik Pediatrične službe v Splošni bolnišnici Jesenice. Dodatno o zdravilih, lajšanju simptomov in varni uporabi pripravkov pa je razložila dr. Andreja Detiček Mitrović, mag. farm.
Starši dobro poznamo občutek, ko se zdi, da so otroci v vrtcu ali šoli skoraj nenehno bolni – komaj prebolijo en prehlad, že jih doleti naslednji. Zakaj je tako in kako jim lahko pomagamo, da naravno okrepijo imunski sistem, je pojasnila Maša Bizjak, dr. med., specialistka pediatrije s Kliničnega oddelka za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
S prihodom hladnejšega vremena se v domove pogosto vrnejo tudi nadloge, kot so prehlad, gripa in respiratorne okužbe. Za starše majhnih otrok to pomeni dodatno načrtovanje, več plasti oblačil in preventivne ukrepe – ter neizogibno vprašanje: Kako okrepiti imunski sistem otroka?
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
