Igra je otrokova spontana, prostovoljna, prijetna in ustvarjalna dejavnost, ki sama sebe krepi in nagrajuje. Skozi igro otrok spoznava sebe, svet in se uči. S pomočjo igre otrok razvija svoje različne sposobnosti. Se uči, zabava, razvija motorične sposobnosti, razmišlja, ustvarja, nadgrajuje kreativno in domišljijsko plat, postaja samostojen in pridobiva marsikatero idejo. Ravno tako igra vpliva na razvoj mišljenja, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno in socialno življenje ter prispeva h govornemu razvoju.
Kakšne igrače so primerne za otroško igro?
Otroci potrebujejo material in igrače, ki spodbujajo telesni in miselni razvoj. Zlasti primerne so t. i. didaktične igrače, ki imajo ponavadi tudi oznako, da gre za didaktično igračo in še, za katero starost je igrača primerna. Ne smemo pa pozabiti tudi običajnih igrač, kot so lutke, avtomobilčki, živalske figurice, lopatke – tudi te igrače otroke spodbujajo k razmišljanju in razvijajo domišljijo. Dobre igrače tako niso nujno nekaj posebnega in nenavadnega, pač pa tudi vsem poznane, "običajne" igrače. Z njimi namreč otroci razvijajo domišljijo. Bolj ko je igrača preprosta, dalj časa je otroku igra z njo zanimiva. Zato se številni otroci poleg kupa igrač, ki vsebujejo različne zvočne in svetlobne učinke, na koncu igrajo s plastično posodo, listki ali embalažami/škatlami.
Kdaj je čas za samostojno igro?
Pravzaprav so otroci že od samega rojstva nagnjeni k samostojni igri. Približno do drugega leta starosti otroka namreč bolj zanimajo pomembni odrasli kot vrstniki, zato v tem obdobju prevladuje individualna ali samostojna igra. Otrok se še ni sposoben igrati z vrstniki, zasledimo le opazovanje drugih otrok. To je obdobje, ko otroku lahko predstavimo igro s pomočjo raznih talnih podlog. Vse bolj priljubljena postaja ideja, kjer talno podlogo ustvarite kar sami iz polivinila ali prosojne vrečke, v katero napolnite barvno tekočino, žele, dodate različne teksture in oblike, nato pa otrok to skozi polivinil tipa in opazuje premikanje, spreminjanje oblik in barvno prelivanje materiala. Lahko pa tudi na kos večjega blaga našijete različne materiale, oblike, podobe in zvočne dodatke, s katerimi boste otroka pripravili do samostojne igre in raziskovanja.
Med drugim in tretjim letom se pojavi vzporedna igra, kadar je skupaj več otrok. Otroku je všeč, da je skupaj z vrstniki, vendar sodelovanja z njimi še vedno ni povsem zmožen. Otroci te starosti se torej večinoma še vedno igrajo vsak zase, vendar se že pojavljajo elementi posnemanja igre drugega in jemanje igrač drugemu. Včasih moramo biti kot starši posredniki, saj lahko hitro pride do kakšnega prepira ali nestrinjanj. Sčasoma postajajo otroci čedalje bolj nagnjeni k skupinskim igram, vendar pa je kljub temu treba otroku dati čas, ko se lahko igra ali zamoti sam, saj samostojna igra prinaša usvajanje novih spretnosti, podaljšanje časa pozornosti, krepitev vztrajnosti, izboljšavo samopodobe, razvoj domišljije ter zbujanje več in več užitka pri otroku.
Če otrok terja vašo neposredno družbo pri igri, se mu sprva sicer pridružite, ko pa opazite, da se po nekaj minutah bolje znajde v igri, čim manj opazno odidite stran ter suvereno začnite početi kaj drugega. Vendar bodite pozorni, cilj spodbujanja otrokove samostojne igre ni, da se nikoli več ne bi igrali z njim. Čas, ki ga namenite igri z otrokom, je zanj namreč neprecenljiv, zato ne bo nič narobe, če se mu boste tu in tam pridružili pri igri, ga usmerjali, mu pomagali in ga spodbujali. Predvsem pa je pomembno, da ga tako pri samostojni kot tudi skupni igri pohvalite za različne malenkosti in dosežke.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV