Zakaj je moj otrok pozimi drugačen?

Zimsko vreme lahko prinese več utrujenosti, manj potrpežljivosti in občutek praznine, ki se še posebej pokaže po prazničnem vrvežu. To pa vpliva tudi na počutje otrok, zato je prav zdaj še posebej pomembno, da v družinskem vsakdanu zavestno iščemo razloge za veselje in razumemo, zakaj se je naša rutina spremenila.

Pri sebi in svojih otrocih morda opazite spremembe, ki so pogosto značilne za zimski čas. Slabo počutje, žalost in razdraženost tako pri nas kot pri naših otrocih označimo kot "zimsko potrtost". Ta se lahko razvije tudi v duševno motnjo, znano pod imenom sezonska afektivna motnja (SAD). Pri nekaterih že samo zavedanje, da prihajajo krajši in hladnejši dnevi, povzroči nelagodje. Sezonska potrtost se zato lahko začne že v pozni jeseni, traja pa vse do začetka sončnih poletnih dni.

SAD je oblika depresije, ki v določenih letnih časih, najpogosteje pozimi, pomembno vpliva na vsakodnevno delovanje. Opozorilni znaki lahko vključujejo nenehno žalost ali razdražljivost, opazen upad šolskega uspeha ali delovne učinkovitosti in več spanja, ki se ne odraža v naspanosti, temveč v neprestanem občutku utrujenosti.

Pri naših otrocih lahko opazimo tudi neprestano tesnobo ali čustveno reaktivnost, spremembe apetita - zlasti hrepenenje po ogljikovih hidratih ter umik od živih stikov, ki jih najraje nadomestijo z zasloni. Če takšni simptomi trajajo več kot dva tedna, jih je treba začeti jemati resno, saj lahko pomembno vplivajo na vsakdanje življenje.

Sezonske spremembe resnično čustveno vplivajo na naše otroke in najstnike. Otroci pogosto nimajo jezika, s katerim bi razložili, kaj čutijo, zato se spremembe pokažejo v njihovem vedenju. Njihov molk, vsakodnevno tarnanje nad glavoboli, prekomerna lenoba ali nezainteresiranost za vse, kar jih je nekoč veselilo, so lahko dejansko njihov način obvladovanja sezonske tesnobnosti.

Krajši dnevi in s tem manjša izpostavljenost sončni svetlobi lahko prispevajo k večji razdražljivosti, žalosti ali upadu energije. Sončna svetloba namreč igra pomembno vlogo pri uravnavanju serotonina, možganske kemikalije, ki je povezana s stabilnostjo razpoloženja in čustveno regulacijo. Pomanjkanje dnevne svetlobe vpliva tudi na raven melatonina, ki je ključen pri uravnavanju cikla spanja, zato lahko povzroči tudi neurejen ritem spanja.

Dober spanec pomembno prispeva k dobremu počutju, vendar lahko spremembe, ki jih prinesejo letni časi, naš ritem porušijo in vodijo v dolgotrajnejše težave z nespečnostjo. Ste morda opazili, da se tudi po tem, ko se uležemo v posteljo, le s težavo predamo svetu sanj? Zaradi slabega spanca pogosto pride do

prekomerne utrujenosti čez dan – včasih tudi po polnem nočnem počitku. Pri otrocih se to pogosto kaže kot razdražljivost, pri mladostnikih pa kot težave z zbranostjo pri šolskih obveznostih. Opazimo lahko tudi težave pri prebujanju ali povečano potrebo po spanju čez dan.

Brez urejenega spalnega ritma so otroci in mladostniki, pogosto pa tudi starši, močno izpostavljeni izzivom čustvene regulacije, kot sta obvladovanje vedenja in stresa. Te spremembe se lahko kot snežna kepa razvijejo v dolgoročne spalne navade, ki vodijo v vse slabše duševno zdravje. Motnje spalnega ritma je zato treba pravočasno prepoznati in se nanje tudi ustrezno odzvati. Tako pri mlajših otrocih kot pri mladostnikih je treba preveriti, kako spijo. Če opazimo večje spremembe v njihovi rutini ali če nam večkrat tarnajo, da so zelo utrujeni, moramo poiskati in odpraviti vzroke, ki jim onemogočajo kakovosten spanec.

Poleg pomanjkanja sončne svetlobe lahko na spremenjen ritem spanja v zimskih mesecih vplivata tudi slabša prehrana in zmanjšana količina gibanja. V toplejših mesecih je otroka veliko lažje spodbuditi k gibanju, saj nas že pogled skozi okno vabi na dolg sprehod v naravi ali na bližnje igrišče. Hladnejše vreme in tema, ki nastopi že zgodaj popoldan, pogosto pomenita manj igre na prostem in s tem tudi manj telesne aktivnosti. Gibanje in svetloba pa sta močna naravna vira dobrega počutja, ki ju v zimskem času ne smemo opustiti. Če temu dodamo še neuravnoteženo prehrano, ki lahko poruši hormonsko ravnovesje, postanemo še dovzetnejši za bolezni in poslabšanje duševnega zdravja.

Z zavedanjem dejavnikov sprememb, ki v zimskem obdobju prispevajo k upadu razpoloženja, prevzemamo tudi odgovornost, da si zavestno ustvarimo prostor za mirne in predvidljive rutine. Poseben poudarek namenimo rednemu času spanja in uravnoteženi prehrani, hkrati pa, kadar vreme dopušča, ne opuščajmo sprehodov v naravi in dihanja svežega zraka. Po skandinavskem prepričanju vreme nikoli ni težava, če smo nanj primerno oblečeni.

Za boljše počutje celotne družine čim pogosteje odpiramo žaluzije in razgrnemo zavese, da jutranja svetloba doseže vse kotičke doma. Izpostavljenost naravni svetlobi že v prvi uri dneva otrokom pomaga pri uravnavanju razpoloženja in spalnega cikla. Tudi starši bomo ob tem lažje in mirneje prepoznavali, kaj naši otroci doživljajo, ter jim dali občutek, da v svojih stiskah niso sami. Podpora pri sezonskih spremembah razpoloženja ne pomeni, da otroka silimo k prebujanju ali aktivnosti, temveč da mu znova in znova ponujamo svetlobo, strukturo, razumevanje in povezanost. Tako bomo lažje prestali temo in z več potrpežljivosti dočakali sonce.