Kaj je egoistični pristop v starševstvu?

Egoistični pristop v starševstvu je vzgojni pristop, pri katerem starši sprejemajo odločitve na podlagi svojih čustev, želja ali družbenega pritiska kot pa na osnovi otrokovega resničnega razvoja in potreb. Takšno vedenje pogosto ni zavestno – vendar pa ima lahko dolgotrajne negativne posledice za otrokovo čustveno zdravje.

"Egoistični pristop v starševstvu pomeni, da starš vzgaja, da bi se sam počutil dobro – ne pa zato, da bi podprl otrokovo rast in razvoj," pojasnjuje terapevtka za duševno zdravje Cheryl Groskopf.

Znaki, da vzgajate iz lastnih potreb, ne iz otrokove koristi

Egoistični pristop v starševstvu se lahko kaže na različne načine, pogosto prikrito in nezavedno:

- Otrok je vpisan v dejavnosti, ki ga ne veselijo, zgolj zaradi starševskih pričakovanj.

- Starš se na slabo oceno odzove z jezo – ne zaradi skrbi za otroka, ampak zaradi mnenja okolice.

- V družinskih konfliktih starš vedno vztraja, da ima prav, tudi ko bi bila boljša rešitev popuščanje ali pogovor.

- Starš se ne zna opravičiti, ker bi s tem izgubil avtoriteto.

Čeprav se morda zdijo ti primeri nepomembni, otroci iz njih oblikujejo pomembna notranja sporočila: da morajo biti popolni, da si zaslužijo ljubezen, ali da njihovi občutki niso pomembni.

Dolgoročne posledice egoističnega pristopa v starševstvu za otroke

Po besedah dr. Caroline Fenkel, strokovnjakinje za duševno zdravje mladostnikov, lahko egoistični pristop v starševstvu pusti globoke čustvene posledice. Otrok se nauči, da je ljubezen pogojena – da je vreden samo, če dosega pričakovane rezultate ali zatira svoje resnične občutke.

To lahko vodi v:

- anksioznost, ker otrok živi v stalnem strahu pred razočaranjem,

- perfekcionizem, saj misli, da ni dovolj dober, če ni popoln,

- nizko samopodobo, ker ne dobi občutka, da je sprejet takšen, kot je,

- strah pred neuspehom, ki lahko ovira njegov razvoj v odraslosti.

Kako vzgajati bolj zavestno in čustveno zdravo?

Ključ do zdrave vzgoje je samospoznanje. Starši naj si zastavijo preprosto vprašanje, ko se znajdejo v čustveno napeti situaciji: "Reagiram iz svojih potreb – ali iz dejanskih potreb svojega otroka?"

Koraki k bolj zavestni vzgoji:

- Poslušajte svojega otroka in resnično slišite, kaj čuti.

- Potrdite njegove občutke, tudi če se z njimi ne strinjate.

- Bodite pripravljeni priznati svoje napake – opravičilo ne ruši avtoritete, temveč gradi zaupanje.

- Osredotočite se na povezavo, ne na nadzor.

Strokovnjakinja še poudarja, da ko starš prizna svojo napako, otroku omogoči, da sprejme nepopolnost – tako pri sebi kot pri drugih.

Starševstvo brez ega je varnejše za otroka

Ego ni sovražnik, vendar lahko postane nevaren, kadar vodi vzgojo. Otroci si zaslužijo starše, ki jih vidijo, slišijo in sprejemajo – ne le staršev, ki želijo potrditi svojo vlogo ali imidž.

Vzgoja naj ne bo prostor za starševsko samopotrjevanje, temveč varen temelj, na katerem otrok zgradi samozavest, sočutje in občutek lastne vrednosti, še piše net.hr.