Zakaj starše danes tako skrbi za varnost otrok?

Pediatrinja in mati dveh otrok dr. Edith Bracho-Sanchez je v nedavnem prispevku za CNN poimenovala pojav, ki ga opaža pri številnih družinah: 'safety fatigue' oziroma izčrpanosti zaradi nenehne skrbi za otrokovo varnost. Gre za stanje, ko nas množica opozoril, nasvetov in svaril začne tako obremenjevati, da ne vemo več, čemu posvetiti pozornost.

Sodobni starši imajo dostop do več informacij kot katera koli generacija pred njimi. Na prvi pogled je to prednost. V nekaj sekundah lahko preverimo priporočila pediatrov, preberemo najnovejše raziskave ali si ogledamo video o varnosti otrok.

Težava nastane, ker informacije ne prihajajo le od strokovnjakov. Družbena omrežja vsak dan ponujajo novo opozorilo: nevarne igrače, skrite nevarnosti v domu, tveganja na igriščih, opozorila o hrani, vodi, spanju in številnih drugih vsakdanjih situacijah. Po besedah dr. Bracho-Sanchez se starši znajdejo pod plazom opozoril, med katerimi so nekatera zelo pomembna, druga pa precej manj relevantna za njihovo življenje.

Posledica je občutek, da nikoli ne naredimo dovolj.

Psihologi pojav razlagajo tudi s t. i. hevristiko razpoložljivosti. To pomeni, da ljudje nevarnost pogosto ocenjujemo glede na to, kako hitro se spomnimo primera, ne pa glede na dejansko verjetnost, da se bo zgodil.

Če starš v enem tednu vidi več videov o otrocih, ki so se poškodovali na trampolinu, lahko dobi občutek, da se takšne nesreče dogajajo zelo pogosto. Enako velja za opozorila o požarih, utopitvah ali ugrabitvah.

Čeprav so nekatera opozorila utemeljena, lahko pretirana izpostavljenost dramatičnim vsebinam ustvari občutek, da je svet za otroke nevarnejši, kot je v resnici.

Paradoks sodobnega starševstva je, da lahko preveč opozoril doseže ravno nasproten učinek.

Ko so starši neprestano bombardirani z novimi priporočili, se pri mnogih pojavi otopelost. Namesto da bi vsako opozorilo vzeli resno, začnejo vse informacije ignorirati. Dr. Bracho-Sanchez opozarja, da se takrat lahko zgodi, da prezremo tudi tista tveganja, ki so dejansko pomembna.

To ne pomeni, da staršem ni mar za otroke. Ravno nasprotno. Pomeni, da so psihično in čustveno preobremenjeni.

Dodaten pritisk ustvarjajo družbena omrežja, kjer se zdi, da nekateri starši vedno ravnajo pravilno. Vedno uporabljajo najboljšo opremo, poznajo najnovejša priporočila in nikoli ničesar ne spregledajo.

V resničnem življenju pa to ni mogoče.

Ameriško psihološko združenje (APA) opozarja, da starši že leta poročajo o nadpovprečno visoki ravni stresa. Kronični stres in občutek, da smo ves čas odgovorni za vse morebitne nevarnosti, lahko vodita v starševsko izgorelost.

Pri tem se pogosto pojavi tudi občutek krivde. Starši imajo občutek, da bi morali narediti več, čeprav že zdaj vlagajo ogromno energije v skrb za svoje otroke.

Strokovnjaki svetujejo, da se osredotočimo na preverjene in res pomembne varnostne ukrepe. Namesto da poskušamo slediti vsakemu viralnemu opozorilu, je smiselno informacije preverjati pri zanesljivih virih, kot so pediatri, zdravstvene ustanove in uradne organizacije.

Pomaga lahko tudi, da si občasno vzamemo odmor od vsebin, ki ustvarjajo občutek strahu. Če nam določeni profili na družbenih omrežjih povzročajo tesnobo, jih lahko brez slabe vesti prenehamo spremljati.

Najpomembnejše pa je zavedanje, da dobra skrb za otroka ne pomeni popolne zaščite pred vsakim tveganjem. Otroci potrebujejo varnost, vendar potrebujejo tudi prostor za raziskovanje, samostojnost in običajne življenjske izkušnje.

Morda je prav zato največji izziv sodobnega starševstva najti ravnovesje med previdnostjo in zaupanjem. Ne le v otroka, ampak tudi vase.

Viri: CNN Health, American Psychological Association (APA), Choosing Therapy