Zakaj nekateri starši otrokom ne želijo reči, da so lepi?

Na prvi pogled se to morda sliši nenavadno ali celo hladno, a razlogi za takšno odločitev so običajno precej premišljeni.

Po poročanju portala Story.hr se je mati treh otrok, Clare O'Reilly, odločila, da bo svojo sedemletno hčerko vzgajala na drugačen način, potem ko je opazila, kako se ljudje do deklic obnašajo drugače kot do dečkov.

Medtem ko so njene sinove že od zgodnjega otroštva opisovali kot močne, pogumne in sposobne, je hči skoraj vsak dan prejemala komplimente izključno na račun svojega videza.

Clare pravi, da jo je to spodbudilo k razmišljanju o sporočilih, ki jih deklice prejemajo iz okolja. Meni, da nenehno poudarjanje lepote lahko vodi do tega, da deklice svojo vrednost začnejo povezovati predvsem s fizičnim videzom, namesto z lastnostmi, talenti in dosežki.

Zato se je zavestno odločila, da svoji hčerki ne bo govorila, da je lepa ali privlačna. Namesto tega hvali njeno prijaznost, vztrajnost, trud, športne dosežke in ustvarjalnost. Poudarja, da želi, da deklica razvije samozavest, ki ne bo odvisna od mnenj drugih o njenem videzu.

Njena odločitev je sprožila različne odzive. Nekateri prijatelji so jo opozorili, da bi deklica lahko pomislila, da ni lepa, če od matere nikoli ne sliši takšnega komplimenta. Clare pa meni ravno nasprotno, verjame, da pretirano poudarjanje videza sporoča, da je lepota najpomembnejša lastnost, ki jo deklica lahko ima.

Svoje poglede podpira tudi z rezultati raziskav, po katerih starši novorojenih deklic pogosteje uporabljajo besede, kot so lepa, srčkana ali čudovita, medtem ko pri dečkih bolj poudarjajo moč, vzdržljivost in druge sposobnosti.

Zagovorniki tega pristopa opozarjajo, da je lepota zunanja lastnost, ki je odvisna od subjektivne ocene drugih ljudi. Ko otrok pogosto sliši, da je lep, lahko začne svojo vrednost povezovati z videzom, iskati potrditev v zunanjem svetu in razvijati občutek, da je sprejet predvsem zaradi videza. To je še posebej pomembno v času družbenih omrežij, kjer so primerjave in vizualna podoba zelo poudarjene.

Namesto pohval, ki se nanašajo na videz, se nekateri starši odločajo za drugačen pristop. Otrokom raje govorijo, da so prijazni in sočutni, vztrajni in delavni, radovedni in ustvarjalni, pogumni pri novih izzivih ter spoštljivi do drugih. Takšne pohvale naj bi pomagale graditi notranjo samozavest, ki ni odvisna od zunanjih ocen.

Strokovnjaki niso povsem enotni. Nekateri psihologi menijo, da je pomembno, da otrok sliši tudi pozitivne komentarje o svojem videzu, saj to prispeva k občutku sprejetosti in normalne človeške naklonjenosti.

Drugi pa opozarjajo, da mora biti ravnotežje jasno: če je poudarek pretežno na videzu, lahko to dolgoročno vpliva na samopodobo, še posebej v obdobju odraščanja.

Verjetno ni ene same pravilne poti. Pomembno je, da otrok razvije občutek, da je vreden kot oseba, ne glede na videz. To pomeni, da lahko pohvala lepa si obstaja, vendar ne sme biti edina ali najpogostejša oblika potrditve. Zdrava vzgoja tako temelji na ravnotežju med zunanjimi in notranjimi lastnostmi.

Razprava o tem, ali otroku reči, da je lep, v resnici odpira širše vprašanje: kako oblikujemo otrokovo samopodobo. Najpomembnejše sporočilo, ki ga starši lahko prenesejo, ni povezano z videzom, ampak z občutkom, da je otrok cenjen, sprejet in ljubljen zaradi tega, kar je, ne samo zaradi tega, kako izgleda.

Vir: Story.hr