Starši danes z otroki preživijo skoraj dvakrat več časa kot nekoč

Mednarodna primerjalna raziskava, ki je zajela 11 zahodnih držav, je pokazala, da starši danes z otroki preživijo skoraj dvakrat več časa kot starši v 60. letih. Medtem ko so matere leta 1965 v povprečju za neposredno skrb namenile 54 minut na dan, je ta številka leta 2012 narasla na 104 minute. Pri očetih je rast še izrazitejša: s 16 na 59 minut dnevno.

Razlogov je več, strokovnjaki pa najpogosteje izpostavljajo spremembo vzgojnih pričakovanj. Danes se od staršev pričakuje ne le fizična prisotnost, temveč tudi čustvena odzivnost, aktivno sodelovanje pri igri in stalna organizacija otrokovih dejavnosti.

V prejšnjih generacijah je bilo veliko več samostojne igre. Otroci so se pogosteje igrali zunaj, s sorojenci ali sosedi, medtem ko so starši opravljali gospodinjska dela ali počivali po službi. Današnji družinski ritem pa je pogosto osredotočen na skupni čas, strukturirane dejavnosti in stalno spremljanje otrok.

Pomembno vlogo imajo tudi sodobni starševski ideali, ki poudarjajo, da prav kakovostna interakcija vpliva na otrokove kognitivne, socialne in čustvene sposobnosti.

Paradoks sodobnega starševstva je, da kljub večji prisotnosti mnogi starši pogosto čutijo, da otroku ne namenijo dovolj. Psihologi to povezujejo s kulturo "intenzivnega starševstva", kjer se ustvarja vtis, da mora biti vsak trenutek kakovosten, poučen in razvojno koristen.

Prav zato se marsikateri starš znajde v začaranem krogu: več časa kot preživi z otrokom, več ima občutek, da bi moral storiti še več.

A raziskave kažejo, da za otrokov razvoj ni ključna popolnost, temveč topel odnos, odzivnost in občutek varnosti. Že skupna večerja, pogovor pred spanjem ali 15 minut neprekinjene igre lahko za otroka pomenijo ogromno.

Ena največjih razlik med generacijami je tudi ta, da današnji otroci bistveno manj časa preživijo v samostojni igri. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ravno dolgčas pomembno razvojno vlogo, saj spodbuja ustvarjalnost, reševanje problemov in samoregulacijo.

Zato ni nič narobe, če se otrok včasih igra sam, medtem ko vi kuhate kosilo ali pospravljate. Prav nasprotno, s tem mu omogočate razvoj pomembnih življenjskih veščin.

Morda največja razlika med nekoč in danes ni le količina časa, ampak občutek odgovornosti, ki ga nosimo. Današnji starši smo bolj prisotni, bolj informirani in pogosto tudi bolj obremenjeni z mislijo, ali delamo dovolj.

Resnica pa je pomirjujoča: otrok ne potrebuje popolnega starša, ampak dovolj dobrega, prisotnega in čustveno dosegljivega odraslega. In tega je v sodobnih družinah, sodeč po raziskavah, danes več kot kadarkoli prej.

Vir: UC Irvine News, Guardian