Tudi ko gre kaj narobe, ste dober starš

V današnjem svetu, kjer je pritisk po popolnosti velik in kjer je staršem pogosto predstavljena idealizirana slika vzgoje, je težko sprejeti lastne napake. Kljub temu je prav skozi te napake otrokovo učenje najmočnejše. Razvojna psihologinja Aliza Pressman pojasnjuje, da otroci s tem, ko vidijo, da starši delajo napake, razumejo, da je prav, da tudi sami kdaj zgrešijo in da to ne pomeni, da so slabi ali manj vredni.

Pogosto zmotno mislimo, da moramo biti kot starši brezhibni, saj naj bi tako otrokom dali občutek varnosti in stabilnosti. V resnici pa napake staršev pomagajo otrokom, da se osvobodijo pritiska popolnosti. Ko otrok vidi, da tudi odrasli niso brez napak, se lažje sprejme in razvije zdravo samopodobo.

Vsak starš bo večkrat pozabil na kakšno pomembno stvar, na primer otrokov najljubši prigrizek, ali pa se odzval na način, ki ni primeren. Starševstvo se namreč začne šele z rojstvom otroka, zato se tudi starši učijo sproti. "Starši se ne rodimo kot popolni starši, ampak to postanemo skozi proces učenja." Napake so zato nujni del starševstva.

Ta pristop nam lahko pomaga zmanjšati občutek krivde, ki pogosto spremlja starše ob napakah. Namesto tega lahko napake sprejmemo kot priložnost za rast in izboljšanje.

Najpomembneje ni, da napak ne naredimo, ampak kako se nanje odzovemo. Psihologinja svetuje, da se starši ob napaki neposredno opravičijo otrokom, kar imenuje popravek. Tako otrok dobi jasno sporočilo, da so napake nekaj običajnega, a da je prav, da zanje tudi prevzamemo odgovornost.

Otroška psihologinja Tovah Klein pa opozarja, da otroci pogosto dojemajo starševske izpade veliko bolj resno, kot si starši mislijo. Zato preproste in iskrene besede, kot so "Oprosti, ker sem kričal" ali "Opravičujem se, tega ne bi smel reči", lahko močno vplivajo na otrokovo dojemanje in občutek varnosti.

S tem, ko starš pokaže, da zna prevzeti odgovornost in se opravičiti, otroku ponuja vzorec, kako naj tudi sam ravna v podobnih situacijah. To krepi otrokovo socialno in čustveno inteligenco ter uči empatije in odgovornosti.

Najmočnejše učenje otrok je tisto, ki ga dobijo z zgledom svojih staršev. Če starši želijo, da njihovi otroci niso ves čas priklenjeni na zaslone, morajo to tudi sami živeti in jim pokazati, kako naj ravnajo z digitalnimi napravami.

Prav tako, če želijo, da so otroci aktivni, jih bodo navdušili, če bodo otroci redno videli starše telovaditi ali se ukvarjati s športom. Otroci namreč vsakodnevno opazujejo in posnemajo vedenje odraslih.

Pedagog Theo Wolf tudi poudarja: "Če želite, da vaši otroci odrastejo v odgovorne, pridne in srečne ljudi, morate sami pokazati te lastnosti. Otroci vsrkajo vse – od vrednot, ki jih starši živijo, do načinov, kako se spopadajo s težavami in stresom, pa tudi besed, ki jih izgovarjajo v trenutkih, ko mislijo, da jih nihče ne sliši."

Vir: Index.hr