Skupno kopanje bratov in sester: kdaj je čas, da jih ločimo?

Strokovnjaki poudarjajo, da ni točno določene starosti, pri kateri bi morali otroci nehati s skupnim kopanjem. Najpomembnejši dejavnik je preprost: občutek otroka.

Če se eden od otrok začne počutiti nelagodno ali želi več zasebnosti, je to jasen znak, da je čas za spremembo. Otroci namreč postopoma razvijajo občutek za svoje telo, meje in zasebnost in to pri vsakem otroku poteka drugače.

Čeprav univerzalnega pravila ni, strokovnjaki pogosto omenjajo okvirno obdobje:

- okoli 4–5 let se začne večje zavedanje lastnega telesa

- med 5. in 7. letom pa otroci že bolje razumejo zasebnost

Takrat mnogi starši začnejo uvajati ločeno kopanje, še posebej pri otrocih različnega spola.

Namesto starosti je bolj pomembno opazovati vedenje. Med najpogostejšimi znaki so:

- otrok reče, da želi biti sam

- postane sramežljiv ali se zakriva

- izogiba se skupnemu kopanju

- kaže nelagodje ali zadrego

To so pomembni trenutki, ko otrok razvija občutek lastnih meja in starši jih morajo spoštovati.

Pri mlajših otrocih je skupno kopanje povsem normalno, saj je praktično za starše, krepi odnos med sorojenci in je pogosto za otroke tudi zabavna igra. Strokovnjaki poudarjajo, da je takšno vedenje problematično šele, ko ga otroci sami začnejo doživljati kot neprijetno.

Ključno je, da starši spremljajo razvoj otroka, spodbujajo odprt pogovor, ne silijo v skupno kopanje ter postopoma uvajajo zasebnost. Pomembno je tudi, da otrokom pomagajo razumeti, da je želja po zasebnosti nekaj povsem normalnega.

Prehod iz skupnega v ločeno kopanje ni znak, da je nekaj narobe, ravno nasprotno. Gre za naraven razvojni korak, povezan z odraščanjem.

In čeprav je staršem včasih hudo za tistimi igrivimi trenutki v kadi, strokovnjaki poudarjajo: prav ti prehodi so pomembni za zdrav razvoj otroka, njegove samopodobe in občutka varnosti.

Vir: Snuggymom