Starši, vzgojitelji in drugi odrasli imajo pri tem ključno vlogo – s pravim pristopom lahko otroku omogočijo, da v varnem okolju razvija občutek kompetentnosti, neodvisnosti in notranje moči.
Kako začeti?
1. Majhni koraki štejejo največ
Otrok lahko začne pridobivati občutek samostojnosti že pri preprostih vsakodnevnih opravilih – obuvanje, umivanje rok, pospravljanje igrač. Ključno je, da mu damo čas, podporo in pohvalo za trud, ne le za uspeh.
2. Rutina daje občutek varnosti
Dosledna dnevna rutina otroku pomaga razumeti, kaj se pričakuje od njega. Ko ve, kaj sledi, se lažje loti nalog samostojno in samozavestno.
3. Ponujanje izbire
Dajanje možnosti izbire (npr. izbira oblačil ali malice) krepi otrokovo odločanje in občutek nadzora. Pomembno je, da so možnosti primerne otrokovi starosti in sposobnostim.
4. Spodbujanje, ne vsiljevanje
Otroku omogočimo, da poskuša sam – tudi če gre sprva počasi ali nerodno. Prehitra pomoč lahko sporoči, da ne zmore, kar zmanjšuje samozavest.
5. Vključevanje v družinsko življenje
Predšolski otrok je lahko odličen pomočnik – naj sodeluje pri kuhanju, zlaganju perila ali pripravi torbe za vrtec. S tem se uči odgovornosti in koristi skupnega dela.
Učenje samostojnosti je dolgotrajen proces, ki zahteva potrpežljivost, doslednost in zaupanje v otroka. Ko mu dovolimo, da naredi stvari sam, mu obenem sporočamo, da zmore in da verjamemo vanj – kar je največje darilo za njegov razvoj.
Vir: childmind.org
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV