Prvič v zgodovini: je generacija Z manj inteligentna od svojih staršev?

Večino 20. stoletja so znanstveniki opažali zanimiv pojav: vsaka nova generacija je na testih inteligence dosegala nekoliko boljše rezultate kot prejšnja. Ta trend je znan kot Flynnov učinek, po novozelandskem raziskovalcu Jamesu R. Flynnu.

Raziskave kažejo, da so se rezultati na testih IQ v številnih državah povečevali približno za 2 do 3 točke na desetletje. Razlogi so bili predvsem:

- boljša prehrana in zdravstvena oskrba,

- daljše in bolj dostopno izobraževanje,

- bolj spodbudno okolje za razvoj otrok,

- več izpostavljenosti kompleksnim informacijam.

Z drugimi besedami: družba je postajala bolj izobražena, kar se je odražalo tudi v rezultatih testov.

V zadnjih dveh desetletjih pa so raziskovalci v nekaterih razvitih državah začeli opažati zanimiv preobrat. V delih Evrope, zlasti v skandinavskih državah, so analize pokazale, da se rast rezultatov na testih inteligence upočasnjuje ali celo rahlo obrača navzdol.

Podobne ugotovitve so pokazale tudi nekatere ameriške študije, kjer so pri določenih starostnih skupinah zaznali manjši padec rezultatov na desetletje.

Pomembno pa je poudariti, da trend ni enoten. V nekaterih državah rezultati še vedno rastejo, drugod stagnirajo, spet drugje nekoliko upadajo.

Znanstveniki opozarjajo na ključno dejstvo: testi inteligence merijo le določene vrste kognitivnih sposobnosti.

Če se družba spremeni – na primer zaradi digitalne tehnologije – se lahko spremeni tudi način razmišljanja in učenja. Testi pa pogosto ostajajo podobni kot v preteklosti.

Zato mnogi raziskovalci menijo, da današnji mladi razvijajo drugačen profil sposobnosti, ne nujno slabšega.

Raziskave kažejo, da so spremembe skoraj zagotovo povezane z okoljem, ne z genetiko. Med najpogosteje omenjenimi razlogi so:

1. Več časa pred zasloni

Današnji otroci in mladostniki veliko časa preživijo na telefonih, tablicah in računalnikih. To lahko vpliva na koncentracijo, pozornost in način obdelave informacij.

2. Manj poglobljenega branja

Strokovnjaki opažajo, da mladi danes pogosto berejo krajša digitalna besedila, medtem ko je dolgotrajno branje knjig nekoliko upadlo. To lahko vpliva na razvoj določenih miselnih procesov.

3. Spremembe v šolskem sistemu

Poučevanje se spreminja. Danes je več poudarka na projektih, digitalnih orodjih in sodelovalnem učenju, medtem ko tradicionalne veščine, kot so mentalni izračuni ali pomnjenje, niso vedno v ospredju.

4. Drugačne kognitivne spretnosti

Po drugi strani imajo mladi pogosto zelo razvite sposobnosti, ki jih starejše generacije niso razvijale v takšni meri – na primer hitro iskanje informacij, večopravilnost ali digitalno pismenost.

Namesto vprašanja, ali so otroci danes manj inteligentni, strokovnjaki predlagajo drugačen pogled: katere sposobnosti bodo otroci potrebovali v prihodnosti in kako jim jih pomagati razvijati?

Raziskave kažejo, da imajo starši še vedno velik vpliv na razvoj kognitivnih sposobnosti otrok. Pomagajo lahko s:

- spodbujanjem branja knjig,

- pogovori in razpravami doma,

- omejevanjem časa pred zasloni,

- igrami, ki spodbujajo razmišljanje,

- radovednostjo in raziskovanjem sveta.

Čeprav nekateri podatki kažejo na upad rezultatov na testih inteligence v določenih državah, znanstveniki opozarjajo, da to ne pomeni, da je generacija Z manj inteligentna. Veliko verjetneje je, da se način razmišljanja in učenja spreminja skupaj s tehnologijo, šolo in družbo.

Za starše pa ostaja najpomembnejše spoznanje: inteligenca otrok se razvija skozi okolje, spodbude in odnose – zato ima družinsko okolje še vedno izjemno pomembno vlogo.

Vir: sciencedirect.com, sciencetimes.com, time.com