"Imam dva otroka. Kot mama sem doživela trenutke velike sreče, kadar sem imela občutek, da sem v skladu sama s seboj in s svojima otrokoma, doživela pa sem tudi trenutke žalosti. Počutila sem se nemočno, polno dvomov, mučno," začne svoj uvodni predgovor Isabelle Filliozat, avtorica priročnika za starše, vzgojitelje, psihologe in psihoterapevte z naslovom "Vse smo poskušali" ter nadaljuje: "Že takrat sem si želela najti knjigo, ki bi mi pomagala razumeti, kaj moj otrok doživlja v tej ali oni situaciji, in me usmerjala, da bi lažje zavzela svoje stališče."

"Po vsem, kar delam zate, se mi tako zahvaljuješ! Odpada ti listje, rasteš postrani! Ti bom že pokazala! Ne bom ti dala gnojila, ne sonca, pa boš razmišljala o tem na stopnišču, videli bova, kdo je glavni," avtorica knjige pritegne bralce na začetku prvega poglavja in nadaljuje: "Ko listje fikusa porumeni in začne odpadati, niti ne pomislite, da rastlina to počne namerno, da bi vam nagajala, ali da vam hoče sporočiti, da ste slaba vrtnarka. 'Obnašanje' rastline razumete kot sporočilo: preveč ali premalo vode, svetlobe, gnojila ... Vprašate se, ali gre za premalo ali preveč, poskušate razumeti, kaj se dogaja. Otrok pa je seveda veliko zahtevnejši kot rastlina, a ne bolj zapleten," obrazloži Isabelle in nadaljuje: "Njegove muhavosti so izraz njegove potrebe. Manjka ali viška nečesa. Kaj če njegovo obnašanje ni bilo provokacija, ampak posledica, odgovor, reakcija?"
Kako torej razlagamo otroško muhavost?
Večina staršev toži nad muhastim obnašanjem svojih otrok. Predvsem, kadar se otroci ne ravnajo po ustaljenih smernicah in standardih vedenja, ki jih postavljajo starši. Kadar otrok pokaže svojo voljo, svoje nestrinjanje in nezadovoljstvo nad potekom določene situacije. In ko do tega pride, lahko kaj hitro vzkipimo, ne da bi se zavedali, da to pravzaprav ni bil njihov namen, kvečjemu le posledica nečesa drugega. Zato se pred vsako svojo nadaljnjo reakcijo na glas vprašajmo 'kaj se pravzaprav dogaja?'
Zakaj se v otroku kopičita jeza in bes?
Otroci so slabe volje, jezni, besni in razdražljivi, kadar niso zadovoljene njihove osnovne potrebe. Takrat se namreč njihovi možganski dražljaji zmanjšajo in posledica tega so jok, besni izpadi in agresija. Nasprotno od tega lahko dosežemo s pozornostjo, ki jo namenimo otroku v obliki skupne igre, branja knjigic in slikanic, risanja ali skozi ljubeznive besede, kot so "Rad/-a te imam". To bo pri otroku namreč povzročilo sproščanje hormona oksitocina, ki ga imenujemo tudi hormon sreče.

Dovolj je že 10 minut na dan
Vsak dan si vzemite vsaj 10 minut svojega časa, ki ga boste pristno namenili igri z otrokom. To pomeni, da vse druge motilce (mobilnike, računalnike, televizijo ipd.) odložite in odstranite ter se skupaj z otrokom usedete na tla ali za mizo in se mu popolnoma posvetite. V tem času lahko sestavljata sestavljanko, se igrata ali ustvarjata. Na ta način boste otroka nahranili s čustvi in nežnostjo, ki jih nujno potrebuje, vaši večeri pa bodo mnogo mirnejši.
Pomembnost dotikov in nežnosti
Kot vsak človek tudi vaš otrok potrebuje vso nežnost, toplino in varnost, ki mu jo lahko nudite. Pomanjkanje ljubezni in topline lahko pri otroku vzbudi nemir, strah in neprijetne občutke. Otroka ne morete preveč 'scrkljati' ali razvaditi z objemi, poljubčki in nežnostjo. Večere rezervirajte za crkljanje. Otroka božajte po laseh. Ga večkrat stisnite k sebi. Položite svojo dlan v njegovo. Poslušajte, občutite, primite, sprejmite otrokovo življenje v svojo dlan.
Poskrbite za njihovo fizično in zdravstveno stanje
Eden izmed razlogov za muhasto vedenje, razdražljivost in izpade besa pa se lahko skriva tudi v fizičnem stanju otroka. Lakota namreč spremeni nivo sladkorja v možganih, izziva žejo, nespečnost, občutek mraza, veliko in malo potrebo, pretirano aktivnost, a manjšo gibljivost, telo in možgane pa preplavijo hormoni stresa. Zato poskrbite, da bo vaš otrok na varnem, toplem in predvsem za to, da bo zdrav in sit.
Lahko pa gre le za trenutek slabega počutja ali slab dan, kar se zgodi vsakemu izmed nas, in bo že naslednji trenutek ali naslednje jutro vaš malček spet nasmejan, srečen in zadovoljen. Ne pozabite pa se ob vsakem neprimernem vedenju vprašati, od kod izvira razlog zanj. In namesto jeze in izliva frustracij na lastnega otroka raje skupaj z njim poiščita rešitve, s katerimi se bosta na koncu oba počutila veliko prijetnejše.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV