Otroci danes skoraj ne poznajo dolgčasa in to je lahko težava

A strokovnjaki opozarjajo, da dolgčas ni nujno nekaj slabega. Prav nasprotno, trenutki, ko otrok nima vnaprej pripravljene zabave, so lahko pomemben del njegovega razvoja.

V sodobnem svetu so otroci pogosto obdani z neštetimi dražljaji. Risanke, videoigre, družbena omrežja, organizirane dejavnosti in stalna komunikacija jim omogočajo, da skoraj nikoli niso sami s svojimi mislimi.

Prav zato je sposobnost, da otrok zdrži trenutek brez zunanje zabave, vse pomembnejša.

"Ko na primer otrok preživlja počitnice na oddaljenih krajih brez vrstnikov, ob tem pa ni dostopa do zaslonov, ima izredno priložnost zgraditi dober odziv na dolgčas. Stopiti v stik s samim seboj, odkriti nove ustvarjalne možnosti, zdržati v tem trenutku s samim seboj, v trenutku nelagodja, občutkov osamljenosti in tesnobe," je za naš portal pojasnila terapevtka Monika Bizjak Erjavec.

Kot dodaja, lahko pomanjkanje izkušenj z dolgčasom vpliva tudi na kasnejše načine spoprijemanja z neprijetnimi občutki.

"Če tega otrok ne zmore in išče animacijo zunaj sebe, mu lahko občutki nelagodja povzročijo vir stiske. Vedno bolj se kaže, da je odsotnost dolgčasa v otroštvu močno povezana s strategijo spoprijemanja z neprijetnim, s stresom in konflikti kasneje v mladosti in odraslosti," je še dodala.

Čeprav se staršem pogosto zdi, da otrok, ki leži na kavču in pravi, da mu je dolgčas, "nič ne počne", se v ozadju lahko dogaja veliko.

Raziskave kažejo, da lahko dolgčas spodbudi t. i. divergentno razmišljanje, tj. sposobnost ustvarjanja novih idej in iskanja različnih rešitev.

Študija, objavljena v reviji Creativity Research Journal, je pokazala, da lahko blaga izkušnja dolgčasa poveča ustvarjalnost, saj možgani začnejo iskati nove povezave in ideje. Raziskovalci ugotavljajo, da prav trenutki, ko nimamo neposredne naloge, omogočajo miselnemu procesu, da začne "tavati" in raziskovati nove možnosti.

Ko otrok reče: "Dolgčas mi je," starši pogosto samodejno odgovorijo: "Pojdi nekaj počet." Toda včasih je koristno, da mu pustimo nekaj prostora.

Če odrasli vedno ponudimo rešitev, otrok ne dobi priložnosti, da sam poišče način, kako se zamotiti.

Iz dolgčasa lahko nastanejo nova domiselna igra, risanje ali ustvarjanje, raziskovanje okolice, branje, gradnja, izmišljanje zgodb in tudi samostojno reševanje težav.

Prav sposobnost, da otrok sam najde način, kako zapolniti čas, je pomembna življenjska veščina.

Strokovnjaki poudarjajo, da cilj ni, da bi bili otroci čim večkrat brez dejavnosti ali podpore. Otroci še vedno potrebujejo bližino, pogovor, igro in občutek varnosti.

Pomembno je ravnotežje.

Starši lahko otroku sporočijo: "Verjamem, da ti je dolgčas. Včasih je dolgčas neprijeten, ampak prepričan sem, da boš našel nekaj zanimivega." S tem otroku pokažemo, da zaupamo njegovim sposobnostim.

Eden največjih izzivov današnjega časa je, da je rešitev za dolgčas pogosto oddaljena le en klik. Telefon, tablica ali televizija lahko zelo hitro odpravijo neprijeten občutek.

Ameriška pediatrična akademija opozarja, da je pomembno, da imajo otroci tudi čas brez digitalnih naprav, saj potrebujejo priložnosti za igro, gibanje, ustvarjalnost in odnose v resničnem svetu.

Namesto da takoj ponudimo rešitev, lahko poskusimo:

- priznati njegov občutek: Vidim, da ti je dolgčas.

- ne predlagati takoj desetih idej,

- ponuditi nekaj osnovnih možnosti (knjiga, risanje, igra zunaj),

- pustiti nekaj časa za samostojno iskanje rešitve,

- omejiti avtomatično poseganje po zaslonih.

Otroku daje priložnost, da spozna samega sebe, razvija domišljijo in ugotovi, da mu ni treba vedno iskati zabave zunaj sebe.

Kot pravi terapevtka Monika Bizjak Erjavec: "V trenutkih dolgčasa se otrok lahko nauči biti sam s seboj, tudi takrat, ko občutki niso prijetni. In prav ta sposobnost mu lahko koristi še dolgo v odraslost."

Vir: Creativity Research Journal, American Academy of Pediatrics