Kralj Matjaž globoko spi v votlini gore Pece, medtem ko se mu brada dolga stoletja ovija okoli mize. Legenda pravi, da se bo prebudil, ko bo brada dovolj dolga, in tedaj bo na Koroškem znova zavladala blaginja. Po koroških ljudskih pripovedkah se bo "Matjaž prav gotovo nekoč prebudil. Pred njegovo jamo bo na božično noč zrasla zelena lipa. Od polnoči do ene ure bo cvetela tako opojno, da bo napolnila vso okolico s prijetno vonjavo. Po enournem cvetenju se bo posušila. Na to posušeno lipo bo Matjaž na jurjevo (praznik pomladi) obesil svoj ščit in tedaj bo lipa ozelenela. Potem bo prišel Matjaž s svojo vojsko na dan, premagal in zatrl bo vse svoje sovražnike, pregnal bo krivico s sveta in ustanovil zlate čase."
Ohranilo se je več legend o kralju Matjažu, ki pripovedujejo o dogodkih iz njegovega življenja, so sporočili z občine Črna na Koroškem. Največkrat je slišana naslednja: "Nekoč, že dolgo bo tega, je na Slovenskem vladal bogat in pravičen kralj po imenu Matjaž. Bil je naše gore list. Mir in blaginja sta vladala v deželi. Pa je z vzhoda pridrla horda strašnih Turkov in napadla deželo. V neenakem boju sta se Matjaž in njegova vojska hrabro borila, a vojaki so padali drug za drugim, dokler ob kralju ni ostala samo še peščica mož. Ko je kralj sprevidel, da so Turki premočni, se je z vojsko pognal v beg in ker je bil pravičen vladar, ni bil ubit, ampak se je pred njim odprla gora in ga vzela vase. Tam zdaj za mizo spi s svojimi vojaki in ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli mize, se bo slovenski kralj prebudil in prišel odrešit svoje, pod tujci zatirano ljudstvo."
Poznana je zgodba o kralju Matjažu, ki pogumno, z zvijačo in z neizmerno ljubeznijo reši svojo ženo Alenčico pred Turki in Sultanom, pa tudi o siromašni deklici, ki se ji je nekoč prikazal. Pripoved govori tudi o možu, ki mu je bilo v resnici ime Matija Korvin in ki je vladal slovenskim deželam v času Karantanije. Dobri kralj je nudil pomoč vsakomur, ki jo je potreboval; pod njegovo vladavino so bili zlati časi in je bila blaginja za vse, tudi za malega človeka. Drugi vladarji pa so mu bili nevoščljivi in so združili vojske proti njemu. Vnela se je silovita bitka z veliko premočjo drugih vojsk, a kralj Matjaž ni umrl v boju. S preživelimi vojaki se je umikal in zavetišče mu je ponudila gora Peca. V njeni skrivni votlini se je usedel za mizo, ostali so se posedli okoli njega in zaspali. Legenda pravi, da se bo prebudil, ko mu bo brada zrasla okoli mize, da bo tedaj pred votlino sredi zime zrasla lipa, da bodo na Koroškem spet zlati časi in da bo rešil slovensko ljudstvo.

Kralj Matjaž živi!
Pogumen, dober in pošten kralj Matjaž živi tudi v današnjih časih. V neposredni bližini planinskega doma na mali Peci je umetno izdolben rov z votlino, v kateri je njegov bronasti kip. Podoba legendarnega kralja je vtisnjena tudi v skalo mogočne gore; leta 2006 jo je v skalni steni najvišjega vrha Pece uzrl koroški kantavtor Milan Pečovnik - Pidži. Njegovemu visočanstvu v čast že od leta 1992 vsako leto ob koncu januarja v Črni na Koroškem pripravijo zimsko pravljico, imenovano "Gradovi kralja Matjaža". Osnovna zamisel prvih organizatorjev je bila, da bo kralj potreboval svoj grad, ko se bo prebudil, doslej pa so zgradili že več kot 1450 snežnih gradov in skulptur, so pojasnili na občini Črna na Koroškem.
"Seveda se kralj Matjaž ob posebnih priložnostih in vztrajnih glasnih prošnjah in klicih tudi kdaj pa kdaj zbudi in zakoraka med svoje pridne, zveste podanike in obiskovalce dežele pod Peco. Rad se odzove na prošnje otrok in otroškega živžava, kadar ga vabijo v svojo sredo. Posebno rad pa vsaj enkrat na leto obišče graditelje snežne pravljice pod svojo veličastno goro. S svojim večstoletnim zvestim vitezom, mogočno gosto brado in krono iz čistega zlata si ponosno izbira najlepšega in najbolj domiselnega izmed gradov, ki jih obiskovalci prireditve kralju v čast gradijo iz snega. Mlajšim in nekoliko manj mladim podeljuje nagrade in priznanja za odlične risbice, zgodbice in pesmi. Lahko ga povabite na čaj in kratek klepet ter z njim posnamete avtoportret. Med prijaznimi dekleti pa si izbere tudi svojo Alenčico," so opisali na občini.
Legenda predstavlja upanje
Med domačini velja prepričanje, da je podoba legendarnega kralja, ki spi v gori Peci, veliko starejša kot sama legenda o njem. V nekaterih prvih zapisih namreč niti ni nastopal kralj Matjaž, ampak drugi ljudski junaki. Nekateri verjamejo, da je zgodba o resničnem ogrskem kralju Matiji Korvinu, ki je bil izredno dober, human, izobražen in nadarjen. Drugi so mnenja, da je bil v resnici sočuten, pravičen in časti vreden človek, ki ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju izvolilo za svojega vladarja. Tretji pravijo, da je bil kmečki upornik Matjaž, ki je šel pogumno v boj s Turki, so nanizali na občini Črna na Koroškem.
Avtor knjige o Kralju Matjažu v gori Peci, Janez Švab, pa obenem poudarja, da so pomembnejša od zgodovinskih dejstev sporočila legend in odnos ljudstva do kralja Matjaža, saj izražajo spoštovanje, poveličevanje dobrote ter cenjenje pravičnosti in poštenja. Obenem kralj Matjaž s svojo ženo Alenčičo, ki je lepa, prijazna, zvesta in dobra kraljična, sporoča svojo modrost, poštenost, bojevitost, iznajdljivost in dobroto. Hkrati pa pripoved vzbuja tudi upanje, da je nekje nekdo, ki bo pomagal v hudih časih najhujše krivice. Kdaj, le kdaj se bo prebudil?
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV