Kako se z otroki pogovarjati o njihovih čustvih?

Čustveni izbruhi so pri otrocih pogostejši, kot si odrasli morda predstavljamo. Kot poroča Net.hr, so intenzivne reakcije, kot so izbruhi jeze, joka ali frustracije, pogosto izraz močnih občutkov, ki jih otrok sam ne zna ubesediti ali razumeti. Otroci preprosto še nimajo razvitega čustvenega besednjaka, ki bi jim omogočal, da povedo: 'Sem žalosten', 'Sem jezen', ali 'Ne vem, kaj se dogaja v meni.'

Neuroznanstveniki ta proces razumevanja imenujejo označevanje afekta, kar pomeni, da že samo poimenovanje čustva zmanjšuje njegovo intenziteto, saj se v možganih zmanjšuje aktivnost amigdale in krepi delovanje prefrontalne skorje (središča za samokontrolo). Tako otrok sčasoma zmore bolje obvladati svoje reakcije.

Tako Index.hr kot Lola Magazin poudarjata, da je poimenovanje čustev prvi korak v grajenju čustvene inteligence. Otroci čustva najprej občutijo, šele nato se jih naučijo razumeti, pri tem pa potrebujejo odraslega, ki jim da 'prave besede'.

'Vidim, da si žalosten,' 'zdi se, da te je to razjezilo,'... jim pomaga, da razumejo notranje dogajanje in ga sčasoma tudi sami znajo opisati. Odrasli, ki pri sebi pokažejo zdravo izražanje čustev, postanejo otrokov glavni model, otrok se uči skozi opazovanje, ne le skozi razlago. 

Ena najpogostejših dilem staršev je, kako sploh vzpostaviti pogovor z otrokom, ki daje kratke, enobesedne odgovore ali se izogiba komunikaciji. Strokovnjaki svetujejo naslednje korake:

1. Izberite pravi trenutek

UNICEF poudarja, da je bolj pomembno kako kot pa kdaj se pogovarjamo. Otrok se lažje odpre med rutinskimi dejavnostmi, med vožnjo, kuhanjem, sprehodom, ko ni neposredno izpostavljen.

2. Postavljajte odprta, nevsiljiva vprašanja

Namesto vprašanja: 'Kako je bilo v šoli?' raje uporabite: 'Kaj je bil najbolj zanimiv trenutek tvojega dne?' 'Kaj si danes občutil, ko se je to zgodilo?'

Kot izpostavlja tudi Index.hr, pogovor o čustvih ni formalni intervju, temveč naraven proces, ki raste iz medsebojnega zaupanja.

Otrok se odpre šele, ko ve, da je varen. Kritiziranje, popravljanje ali hitro dajanje nasvetov pogosto zapre vrata komunikacije. Ključna je potrditvena, ne pa minimizirajoča komunikacija.

Strokovnjaki poudarjajo, da otroci čustva razumejo predvsem skozi modeliranje. Namesto splošnih izjav je bolje povedati konkretno.Tako otrok vidi dva pomembna vzorca:
1. čustvo je normalno,
2. obstaja način, kako ga obvladati.

Strokovnjaki se strinjajo: pogovori o čustvih niso vedno najuspešnejši, ko jih odrasli organiziramo, temveč takrat, ko se zgodijo med igro, branjem, medtem ko otrok opisuje dogodek iz vrtca ali šole.

Vir: Net.hr, Index.hr, UNICEF, Lola Magazin