11 učinkovitih načinov, kako otroku pomagati razumeti in obvladati čustva

Čustvena inteligenca pomeni sposobnost prepoznavanja, razumevanja in uravnavanja lastnih čustev ter zaznavanja čustev drugih. Otrok, ki razvija te spretnosti, ima boljše odnose, več samozavesti, lažje rešuje konflikte in se bolje sooča s stresom.

Otroci se največ naučijo z opazovanjem. Ko starši znajo izražati svoja čustva na spoštljiv in umirjen način, se otroci učijo zdravega ravnanja s čustvi. Pomembno je, da starši pokažejo, da so čustva normalna, da jih znajo poimenovati in jih ne zatirajo.

Starši lahko pri otroku krepijo čustveno pismenost s t. i. čustvenim treniranjem:

- Prepoznajte otrokovo čustvo (Vidim, da si žalosten.),

- Potrdite ga (Popolnoma razumem, zakaj te je to prizadelo.),

- Poimenujte čustvo (To, kar čutiš, je razočaranje.),

- Skupaj iščite rešitve (Kaj bi ti pomagalo, da se počutiš bolje?).

Otroku posvetite polno pozornost: poslušajte ga brez prekinjanja, z očesnim stikom, in mu dajte vedeti, da so njegova čustva pomembna. Namesto hitrih rešitev ponudite razumevanje: Sliši se, da ti je bilo zelo težko. Povej mi več.

Otrokom pomagajte razviti besede za različna čustva. Namesto zgolj jezen, uporabite tudi izraze, kot so frustriran, užaljen, razočaran. Branje knjig, risanje ali pogovor o vsakdanjih dogodkih je odlična priložnost za pogovor o čustvih.

Vizualni pripomočki, kot so čustveni semafor (rdeča = zelo jezen, rumena = razdražen, zelena = umirjen) ali čustveni termometer, otroku pomagajo ozavestiti intenzivnost svojih občutkov. Tako lažje prepoznavajo čustva in jih postopno obvladujejo.

Z igrami, kot so ugani čustvo, čustveni detektiv ali igranje vlog, lahko otrok skozi zabavne dejavnosti spoznava različna čustva, empatijo in načine reševanja konfliktov. Igre so odličen način za povezovanje in naravno učenje.

Namesto da otroku takoj ponudite rešitev, ga spodbudite, da sam razmisli: Kaj bi lahko storil drugače? Kako bi to rešil naslednjič?. Tako se krepi njegova samozavest in občutek lastne zmožnosti.

Uvajajte preproste metode, ki pomagajo pri umirjanju – globoko dihanje, umik v miren kotiček, poslušanje glasbe ali uporaba čarobnih predmetov (npr. mehka igrača za tolažbo). Pomembno je, da otrok razvije strategije, kako se umiriti sam.

Domače okolje naj bo prostor, kjer so vsa čustva dovoljena. Otrok naj ve, da lahko izrazi tudi jezo ali strah – a na sprejemljiv način. Pomagajte mu ločiti med čustvom in vedenjem: Jezen si lahko, a ni prav, da kričiš name.

11. Spodbujanje empatije in sočutja

Z vprašanji, kot so: Kako misliš, da se je počutil tvoj prijatelj? spodbujate otroka k razumevanju drugih. S skupnimi dejanji prijaznosti (npr. pomoč nekomu v stiski, pisanje pisem hvaležnosti) pa razvijate sočutje in medsebojno povezanost.

Starši imajo izjemno moč pri oblikovanju otrokovega čustvenega sveta. Z majhnimi, vsakodnevnimi dejanji – od iskrenega pogovora do čustveno varnega okolja – lahko bistveno prispevajo k razvoju samozavestnega, empatičnega in čustveno stabilnega otroka. Čustvena inteligenca ni dana sama po sebi – je veščina, ki jo lahko skupaj gradimo in negujemo.

Vir: Verywell Health