To preprosto navado lahko začnete že pri dojenčku, koristi pa mu vse življenje

V svetu, kjer so zasloni postali stalni spremljevalci že najmlajših otrok, ima lahko preprosta knjiga presenetljivo veliko moč. Nekaj minut skupnega branja na dan ne pomeni le prijetne zgodbe pred spanjem, ampak lahko pomembno vpliva na otrokov razvoj, njegovo domišljijo, besedni zaklad in sposobnost razumevanja drugih.

Ko odrasli bere otroku, mu ne podarja le zgodbe. Podarja mu čas, pozornost, pogovor in skupno doživetje.

Jezik, ki ga otroci srečujejo v kakovostnih knjigah in revijah, je pogosto bogatejši od vsakdanjega pogovora. Ob zgodbah spoznavajo nove besede, drugačne stavčne zgradbe, rime, besedne igre in različne načine izražanja.

Ob večkratnem branju iste zgodbe otrok vse bolje razume njen pomen, nove besede pa postopoma začne uporabljati tudi sam.

Redno skupno branje zato pomembno prispeva k razvoju govora in besednega zaklada, hkrati pa otroka spodbuja k pripovedovanju, postavljanju vprašanj in izražanju lastnih misli.

Knjižni junaki se veselijo, jezijo, bojijo, žalostijo in premagujejo različne izzive. Otrok ob njihovih zgodbah vstopa v njihov svet in se uči prepoznavati različna čustva ter razumeti, zakaj ljudje ravnamo tako, kot ravnamo.

Prav zato lahko skupno branje krepi tudi empatijo.

Ob zgodbah otrok razmišlja, kako bi se sam počutil v določeni situaciji in kaj bi naredil drugače. Zgodbe ga spodbujajo k postavljanju vprašanj, povezovanju vzrokov in posledic ter razvijanju moralnega presojanja.

Ko otrok posluša zgodbo, si ustvarja svoje podobe. Predstavlja si junake, kraje in dogodke, ki jih morda še nikoli ni videl ali doživel.

Zgodbe pogosto nadaljuje tudi po koncu branja, v svoji igri, risanju, pripovedovanju in ustvarjanju. Prav dobro razvita domišljija pa je pomembno povezana tudi z ustvarjalnostjo na različnih področjih življenja.

Skupno branje ni pomembno le zaradi otrokovega razvoja. Je tudi eden redkih trenutkov dneva, ko otrok dobi popolno pozornost odraslega.

Ob knjigi lahko starš opazi, kaj otroka zanima, česa ga je strah, kaj ga nasmeji in o čem želi govoriti. Zato strokovnjaki priporočajo, da med branjem ne sledimo zgolj besedilu.

Če želi otrok vprašati, ga poslušajmo. Če želi ponovno pogledati ilustracijo, se vrnimo nazaj. Če ga pritegne podrobnost na sliki, se o njej pogovarjajmo.

Najbolj dragoceno skupno branje je namreč tisto, pri katerem se zgodba spremeni v pogovor.

Ob vse večji prisotnosti zaslonov v življenju otrok je pomembno, da najmlajšim ponudimo tudi druge izkušnje: pogovor, igro, gibanje, poslušanje in branje.

Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., ob tem poudarja: "Čim manj bi morali buljiti v zaslone. Morali bi brati, morda bi morali tudi več poslušati: glasbo, petje, radijske igre, drug drugega, svet. Da, zagotovo bi zmanjšal uporabo zaslonov."

Dojenčki in malčki zaslonov ne potrebujejo toliko, kot potrebujejo pozornega odraslega. Že skupno listanje knjige, opazovanje ilustracij in poslušanje glasu bližnje osebe so lahko dragocene izkušnje.

Brati lahko začnemo že dojenčku. Najmlajši sicer še ne razumejo vseh besed, vendar prepoznavajo ritem, intonacijo in barvo glasu.

Vsakodnevno branje lahko tako postane prijeten ritual, povezan z bližino, umirjenostjo in občutkom varnosti.

Pomembno je predvsem, da otrok branje povezuje s prijetnim doživetjem. Ni pomembno, ali berete zjutraj, pred spanjem, na poti ali med čakanjem pri zdravniku. Bolj pomembno je, da si vzamete čas.

"Branje na recept" je dolgoročna pobuda za spodbujanje skupnega branja odraslih in otrok. Povezuje kulturo branja in preventivno pediatrijo ter želi starše opozoriti na pomen preproste, a izjemno dragocene vsakodnevne dejavnosti: skupnega branja.

V šolskem letu 2026/27 bodo ob sistematskem pregledu pri pediatru vsi triletniki brezplačno prejeli posebno tematsko številko revije Cicido: Moja prva revija. Starši bodo prejeli tudi informativno zloženko z osnovnimi napotki za skupno branje.

Namen pobude pa ni zgolj podariti revijo. Pobuda želi spodbuditi kulturo skupnega branja in omogočiti, da kakovostna literatura doseže čim več otrok, tudi tistih, ki imajo doma manj priložnosti za stik s knjigami.

Za skupno branje ne potrebujemo posebnega znanja, dragih pripomočkov ali veliko časa. Potrebujemo knjigo, nekaj minut in pripravljenost, da se za trenutek ustavimo.

Morda otrok zgodbe ne bo razumel takoj ali pa bo želel isto knjigo poslušati desetkrat zapored. Morda ga bo bolj kot zgodba zanimala miška, skrita na ilustraciji. Ravno v teh drobnih trenutkih pa se skriva čar skupnega branja.

Otrok ob knjigi ne dobi le zgodbe. Dobi naš čas, pozornost in občutek, da je slišan. To pa je lahko eno najlepših daril, ki mu jih podarimo.