Kako vzgojiti srečne otroke?
Življenje otrok nekoč in danes se popolnoma razlikuje. Otroci so se nekdaj več igrali na prostem, v družbi sovrstnikov, skozi različne igre, ki so si jih večinoma izmišljevali sami, nekatere pa so prenesli iz roda v rod. Danes se vse to počasi izgublja in otroci postajajo vse bolj navezani na svoje mobilne in računalniške naprave, vse redkeje zahajajo ven in postajajo vse bolj zaprti vase.
Življenje je danes postalo povsem organizirano, urnik za šolo, službo, preživljanje prostočasnih aktivnosti - vse manj pa nam ostaja časa, v katerem bi se sprostili in resnično počeli tisto, kar bi nas veselilo, razvijalo naše potenciale in povezovalo z drugimi.
Kako se organizirati na način, da bo družinsko življenje potekalo bolj sproščeno in prijetneje? Da bomo našli tudi čas za igro, zabavo in smeh? Za vas smo pripravili nekaj nasvetov.
Najprej je treba poudariti, da otroci potrebujejo pravila in ravno tako potrebujejo začrtane meje s strani staršev. Le takrat, ko jih usmerjamo in jim damo jasna navodila, kako in kaj potekajo zadeve v družinskem krogu in tudi izven njega (v družbi, v šoli ...), se otrok počuti varnega in zares ljubljenega.

Čeprav včasih mislimo, da mu delamo uslugo, ko mu prepustimo odgovornost pri odločanju in vedenju, pa delamo ravno obratno. Otrokovi možgani že niso dovolj razviti, da bi znali predvideti določene posledice in se tudi soočiti z njimi. Zato je naloga staršev, da naredimo vse v smeri, da vzgojimo srečne, uspešne in zadovoljne osebe. Kako to storiti? S pomočjo spodnjih nasvetov:
Rutina spanja
Otroci za zdrav razvoj, koncentracijo in dobro počutje potrebujejo tudi kakovosten, predvsem pa zadosten spanec. Imejte kontrolo nad tem, kdaj se otrok odpravlja spat, ob kateri uri. Nikar ne dovolite ponočevanja pozno v noč, še najmanj med delovnim tednom, ko je na sporedu zgodnje vstajanje.
Vsaj uro do dve pred spanjem ukinite gledanje elektronskih zaslonov, pa naj se gre za igranje igric, branje preko aplikacij ali gledanje risank. Možgani se morajo namreč pred spanjem umiriti in telesu sporočiti, da je čas za počitek, kar pa elektronske naprave preprečujejo.
Pri rutini spanja naj si sledijo tuširanje, oblačenje v pižamo, umivanje zob, nato pa branje kakšne knjige ali čtiva, ki otroka zanima. Mlajšim otrokom lahko predvajate tudi zvočni posnetek kakšne pravljice ali uspavanke. Rutine se držite večino časa, le izjemoma ob posebnih priložnostih, kot so vikendi in počitnice, lahko otrokom pri spanju nekoliko popustite in dovolite kakšno uro dlje ponočevanja. Če otrok vstaja ob 7. uri zjutraj, je najbolje, da se odpravi spat pred 21. uro.
Otroka navadite, da se bo odpravljal spat ob dogovorjeni uri, ne da bi ga morali pri tem opominjati. Pred spanjem otroka objemite in mu zaželite lahko noč. Tudi večji otroci potrebujejo tovrstno nežnost, čeprav se kdaj zdi, da so to prerasli.
Zdrava in raznolika prehrana
Otroka je že od majhnega potrebno naučiti pravil pri obedovanju. Hrano je treba poskusiti, čeprav mu morda na prvi pogled ni všeč. Ko jo poskusi in mu še vedno ni všeč, lahko skupaj poiščemo alternativo. Med kosilom ali katerim drugim obrokom ne dovolimo vstajanja od mize ali spakovanja. Hrano je treba spoštovati. Otrok pa gre lahko od mize, ko je sit in konča z obrokom. Da bi se izognili nevšečnostim med kosilom, je dobro pred obrokom otroka vprašati, če mora na stranišče. Tako bo lahko zdržal mirno do konca obroka. Otrok naj pri prehranjevanju pravilno uporablja pribor.
Za zdravje in dobro počutje je izjemnega pomena, da otrok uživa redne obroke, obogatene z vitamini in minerali ter drugimi hranili, ki vplivajo na njegov organizem. Obroki naj bodo pisani in raznoliki, vsebujejo naj različne skupine živil. Izogibajmo se sladkarijam, sladkanim pijačam in hitri prehrani. Če otrok ni jedec, potem ga skušajmo pritegniti z zanimivimi krožniki. Nekaj idej si lahko pogledate tukaj. Le sit otrok je lahko tudi srečen otrok.

Prosta igra in neobremenjeno preživljanje prostega časa
Vse prevečkrat se dogaja, da želijo starši zapolniti sleherni trenutek delovnega dne, pa tudi sicer prostih vikendov v otrokovem življenju. Posledično ga vpišejo k več različnim dejavnostim, otroku pa na ta način zmanjka časa, da bi lahko enostavno počel, kar si želi, počival in se sprostil.
Takšna situacija je za otroka precej stresna in mu naredi več škode kot koristi. Otrokom moramo omogočiti tudi izkušnjo dolgčasa. Takrat namreč najbolje dela domišljija in kreativna plat otroka. Med prosto igro, ko ga nihče ne vodi in mu ne postavlja pravil, se otrok razvija, izpopolnjuje in dosega super rezultate. Prosti čas, preživet po lastni izbiri, je torej izraz spoštovanja, kar smo morda v modernem svetu zanemarili in pozabili.
V stanovanju uredite varen prostor ali kotiček, kjer lahko otrok samostojno raziskuje, se igra, uživa in se razvija. Lahko ste prisotni (predvsem pri mlajših otrocih zaradi varnosti), ampak naj bo otrok samostojen, ne usmerjajte, ne omejujte in ne zabavajte ga.
Naj dela po svoje, ne pomagajte mu odkriti načina, kako se igrati z neko igračo, ne odprite mu škatle, katere pokrov mu dela preglavice, ne potisnite ga nežno čez blazino, ki je po vašem mnenju ne more preplezati. Dopustite mu, da sam odkrije način, naj doživi razočaranje in naj na koncu reši težavo.

Iskreno izražanje občutkov
Otrokom naj bo dovoljena celotna paleta čustev. Lahko se počutijo prestrašene, srečne, žalostne, jezne, zaljubljene ali razočarane. In pravico imajo tovrstna čustva tudi izraziti. Otrok se bo počutil sprejetega, ko bo lahko povedal iskreno, kako se počuti, in se izrazil na različne načine; z glasnim smehom, jokom, povzdignjenim glasom ... Nikar ne zatirajte njegovih čustev in mu ne govorite, kako bi se moral počutiti, ali da naj nikar ne joče.
Srečen in izpopolnjen otrok ima doma varno zavetje družine, ki ga sprejema točno takšnega, kot je, z njegovimi najboljšimi dnevi in tudi, kadar mu ne gre, je žalosten ali razburjen. O čustvih in počutju se je treba naučiti pogovarjati in jih predelati. Dajmo otroku občutek, da smo vedno odprti za pogovor, nasvete ali zgolj zato, da mu prisluhnemo, ko nas potrebuje.
Samostojne odločitve
Otroku dopustite razviti občutek samostojnosti in odgovornosti, posledično mu bo rastla samozavest in sčasoma bo tudi bolj neodvisen in srečen. Omenjeno dosežete tako, da ne priskočite takoj na pomoč, temveč otroku omogočite, da na svoj način najde rešitev, da se znajde in da je na koncu zadovoljen zaradi vloženega truda in iznajdljivosti. Ne rešujte, temveč dajte otroku vedeti, da je sposoben in zmožen.
Treba pa je vedeti, katere odločitve v določenem starostnem obdobju otrok lahko sprejme in katerih ne. Otrok lahko samostojno sprejme odločitev šele takrat, ko je sposoben predvideti posledice svoje odločitve in te tudi sprejeti. Kar ne pomeni, da ni treba otroka počasi učiti sprejemanja odločitev. A predšolskim otrokom dovolimo, da sprejemajo le takšne odločitve, pri katerih, ne glede na to, kako se odločijo, ne morejo nič izgubiti.

Tako bo otrok dobil izkušnjo sprejemanja odločitve, ne bo pa zaradi svoje odločitve še čutil nobenih negativnih posledic, za nič ne bo prikrajšan. Takšna odločitev je, katero igro se bo igral najprej in katero potem. Pomembno je, da ima na izbiro le dve stvari. Če jih je preveč, se lahko znajde v stiski, ker si vsega naštetega niti ne zapomni in se boji, da je kakšno izbiro pozabil.
Primernih odločitev pa je lahko kopica. Lahko otroku zjutraj ponudimo dve primerni majici in sam izbere, katero bo oblekel. Nikakor pa mu ne smemo dovoliti, da si v trgovini sam izbere čevlje. Otrok živi v trenutku, ne razmišlja dolgoročno. Ne zna niti predvideti, kaj lahko trenutna odločitev zanj pomeni v prihodnosti. Prav tako ne razume, zakaj je nekaj predrago. Lahko pa, ko odrasel izbere čevlje, ki so v finančnem okvirju, ki je družini na razpolago, ki so primerni zdravstveno itn., otrok morda izbere med dvema primernima barvama. Tako počasi pridobiva izkušnje z odločanjem.
Občutek, da so slišani
Izjemnega pomena je, da otroku, kadar nam želi nekaj povedati, tudi prisluhnemo. Otrokom je treba prisluhniti, ker imajo pravico biti slišani in upoštevani. Zatiranje otroka in ignoriranje namreč pripelje do večjih posledic tudi v obdobju odraslosti. Pomembno je, da se otrok čuti slišanega in predvsem tudi sprejetega. Nikar ga ne ponižujte z besedami, da je še premajhen ali premlad, da bi imel svoje mnenje. Vsak posameznik ima pravico do razmišljanja in oblikovanja lastnega mnenja in prav je, da mu prisluhnemo ter ga tudi spoštujemo. Pristen pogovor lahko pomaga, da se počutimo lažje, se razbremenimo, umirimo in dobimo občutek, da v stiski nismo sami.

Brezpogojna ljubezen
Ljubezen do otroka ne bi smela postavljati pogojev. Otrok nimamo zato, da bi sledili našim življenjskim potem in željam. Otroci so svet zase, posamezniki, ki bodo odkrivali življenje, delali napake in se tudi napačno odločali. Včasih nas bodo naredili najsrečnejše in najponosnejše na širnem svetu, včasih pa nas bodo razočarali. A vsakem trenutku je pomembno, da čutijo ljubezen in sprejetost in varno okolje doma, kjer so lahko točno takšni, kot so.
Otrokom je treba znati odpuščati napake. Jih imeti brezpogojno rad. Ko otroci vedo, da jih imajo starši iskreno radi in jih podpirajo ne glede na vse, obstaja velika verjetnost, da se bodo naslednjič znali pravilno odločiti. Na ta način se učijo tudi, da so napake del življenja, a da vedno obstaja možnost, da jih tudi popravijo in se iz njih nekaj naučijo.
Vir: Marko Juhant, Srečni otroci
Komentarji (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV