Jaz se tega sploh ne spomnim tako. Mama do tebe nikoli ni bila takšna. Kako lahko rečeš, da smo imeli težko otroštvo? Meni je bilo lepo. Pogovori odraslih sorojencev o otroštvu včasih presenetijo celo njih same.
Tvoja mama vedno preveč komplicira. Pri nas ti tega ne bi prepovedali. Tvoj oče pa res nima nikoli časa za nič. Takšne pripombe se odraslim morda zdijo razmeroma nedolžne; lahko so izrečene v jezi, kot šala ali kot izraz nestrinjanja z načinom vzgoje. Toda otrok jih ne posluša z istega položaja kot odrasli. Oseba, o kateri govorimo, je njegov starš, nanj je navezan in je od njega odvisen. Zato lahko ponavljajoče se kritiziranje mame ali očeta pred otrokom poseže tudi v njegov občutek varnosti in odnose znotraj družine.
Vzgoja otrok je ena najlepših, a hkrati tudi ena najzahtevnejših življenjskih vlog. Vsak starš si želi svojemu otroku zagotoviti najboljše, a že od začetka lahko nastanejo nesoglasja med partnerjema glede vzgojnih pristopov. Različni starševski slogi, različna prepričanja in navade lahko povzročijo napetosti, ki vplivajo ne le na starša, temveč tudi na otroke in celotno družinsko vzdušje.
Otroci se rodijo kot nepopisan list. Različni dejavniki in izkušnje potem vplivajo na to, kakšno mnenje bodo ustvarili sami o sebi in kako se bodo soočali z vsakdanjimi življenjskimi preizkušnjami. Otrokom lahko hitro dvignemo samozavest, prav tako hitro pa se lahko ta poruši. Kateri dejavniki vplivajo na to?
Skoraj vsak starš se je že znašel v situaciji, ko je otrok ob srečanju z znancem tiho pogledal v tla, se skril za njegovo nogo ali preprosto odkorakal naprej. Odrasli v takšnih trenutkih pogosto hitro priskočimo na pomoč z opomnikom, naj vendarle pozdravi. Toda ali gre res samo za lepo vedenje in osnovni bonton ali se za preprostim "živjo" skriva nekaj veliko pomembnejšega?
V ponedeljek se začenja Teden otroka, ki bo letos po vsej Sloveniji potekal med 5. in 11. oktobrom. Letošnja tema je na prvi pogled preprosta, a skriva pomembno sporočilo: "Dobro jutro, dober dan – naj te spremlja prav vsak dan."
Čez dan je lahko miren, zbran in sodelovalen. Upošteva navodila, sedi pri pouku, opravi naloge in se zna prilagoditi situaciji. Potem pride domov in se v nekaj minutah vse spremeni.
Socialna izključenost med otroki ni vedno očitna. Otrok je lahko v razredu brez večjih težav in dobro sodeluje pri pouku, kljub temu pa se lahko med vrstniki počuti osamljenega ali ima občutek, da nikamor zares ne pripada. Otrok je redkeje povabljen na druženja, težje najde svoje mesto v skupini ali opaža, da se prijateljstva oblikujejo mimo njega. V času družbenih omrežij lahko postane to še bolj vidno, saj ima vpogled tudi v druženja, pri katerih sam ni bil prisoten.
Kadar razmišljamo o ogledu filmov ali risank skupaj z otroki, si po navadi želimo gledati kakovostne vsebine, primerne otroškim očem in skladne z našimi družinskimi vrednotami. Napovedniki in opisi filmov nas pri tem zlahka zavedejo. Kako se torej odločiti, kateri film gledati in kdaj otroku sploh predstaviti filmsko industrijo? O tem smo se pogovarjali z ljubiteljem in poznavalcem filmov Vidom Štehom.
Šola, šport, glasba, jeziki, tekmovanja ... Starši želimo otrokom omogočiti čim več priložnosti za razvoj talentov, toda kdaj postane vsega preveč? Kako prepoznati razliko med spodbujanjem in pritiskom? Klinični psiholog za otroke dr. Tristan Rigler pojasnjuje, kako otroku pomagati razvijati njegove sposobnosti, ne da bi ga spremenili v "projekt".
Starševstvo je polno trenutkov, ko si želimo, da bi se odzvali drugače. Namesto mirnega pogovora povzdignemo glas. Namesto potrpežljivosti izrečemo stavek, ki ga pozneje obžalujemo. Včasih smo utrujeni, preobremenjeni ali preprosto dosežemo svojo mejo.
Izračunajte, kako velik bo vaš otrok, ko odraste.
Upoštevajte, da je izračun velikosti le približen.
Izračunajte, kdaj so vaši plodni dnevi in kdaj imate predvideni datum poroda.
Upoštevajte, da je izračunan datum poroda le približen.
