Učenje tujega jezika pred 7. letom? Da, začnemo lahko že z dojenčki

Z učenjem tujega jezika je smiselno začeti zelo zgodaj, podobno kot v dvojezični družini, kjer otrok od rojstva posluša dva jezika, je poudarila Nina Žerjal, profesorica angleščine in italijanščine, ki je ena ključnih nosilk uvedbe metode zgodnjega učenja angleščine Helen Doron English v Sloveniji. Že vrsto let se posveča razvoju programov, ki temeljijo na naravnem usvajanju jezika in vključujejo najmlajše otroke, tudi dojenčke.

"Otroci imajo posebno naravno danost do sedmega leta starosti, ko je "odprto okno v možganih". To jim omogoča, da se jezika učijo popolnoma drugače kot kasneje v šolskem obdobju in ko poteka učenje vzporedno z razvojem maternega jezika," je pojasnila. Raziskave namreč kažejo, da so možgani otrok do približno sedmega leta starosti v "občutljivem obdobju" za usvajanje jezikov, saj izjemno dobro slišijo in posnemajo različne zvoke, ritem in melodijo jezika. Ker se v možganih hitro ustvarjajo nove povezave, otroci pozneje lažje razumejo in uporabljajo jezik.

Po sedmem letu začne šola postopoma razvijati otrokovo logično razmišljanje, zato učenje jezikov postane bolj podobno izkušnji, ki smo jo nekoč v šoli vsi doživljali in jo poznamo tudi dandanes kot odrasli. Takrat se lahko hitreje pojavita tudi frustracija zaradi nerazumevanja besed in besedil.

Ravno zato je pomembno, kako otroka uvedemo v jezik: skozi igro, zabavne dejavnosti in prijetne izkušnje. Sprva se bo predvsem odzival na nas in postopoma kazal razumevanje, pozneje pa se bo začel vključevati v govor in oblikovati prve stavke. Predšolski otrok lahko že spremlja enostavno pravljico, ki mu jo preberemo zvečer, s šolarjem pa lahko pogledamo tudi film ali risanko brez podnapisov in skupaj sledimo dogajanju, je razložila sogovornica.

Zgodnje učenje jezika po pojasnilih Nine Žerjal prinaša dvojno korist: spodbuja razvoj možganov in poglablja vez s starši, ki so med tečaji aktivni udeleženci učnih uric. Ko pojejo skupaj z dojenčkom ali malčkom, poslušajo pesmice ali izvajajo igrive jezikovne aktivnosti, ne ustvarjajo le prijetnih skupnih trenutkov; hkrati se krepi občutek varnosti, povezanosti in samozavesti. Otroci, ki so že zelo zgodaj izpostavljeni jeziku, so tudi pozneje bolj pogumni in niso obremenjeni z morebitnimi napakami, kar je pri učenju ključnega pomena.

Učitelji sproti spremljajo otrokovo sodelovanje in napredek ter staršem redno posredujejo povratne informacije o njegovem razvoju. Starši pogosto povedo, da pri uricah dobijo veliko idej, kako se lahko na prijeten način povezujejo s svojim malčkom, podobne aktivnosti pa pogosto ponavljajo tudi doma. Pri izbiri učiteljev pa niso pomembni le odlično znanje jezika in opravljeno strokovno usposabljanje, s katerim pridobijo licenco za poučevanje, temveč tudi njihove osebnostne lastnosti. "Učitelj mora imeti visoko stopnjo empatije in biti predvsem zelo potrpežljiv," je poudarila Nina Žerjal.

V učnih centrih v Sloveniji se srečujejo tudi z otroki, ki imajo posebne potrebe ali se soočajo z izzivi v razvoju govora. Najpomembnejše je sodelovanje s starši: "Le z zaupanjem in s skupnim pristopom lahko vključimo vse otroke, jim pomagamo premagovati izzive in poskrbimo, da se vsak počuti sprejetega in uspešnega."

Eden pogostih pomislekov staršev je, da bo zgodnje učenje angleščine ali drugega tujega jezika zmedlo otroka ali da mu bo povzročilo težave pri razvoju maternega jezika. Toda strokovnjaki ugotavljajo ravno nasprotno, in sicer da sta dva jezika prednost, ne ovira. "Zgodnje učenje angleščine ne ovira razvoja maternega jezika – lahko ga celo spodbuja. Otroci se učijo poslušati, razločevati zvoke in razumeti pomen besed, kar pozitivno vpliva tudi na njihov materni jezik," je razložila sogovornica. "Otroci pogosto hitreje prepoznajo vzorce v jeziku in lažje gradijo besedni zaklad. Najlepše pa je, da se zavedajo, da jeziki niso ovira, ampak most do novih ljudi in svetov," je dodala.

Starši pogosto že kmalu opazijo, da otrok prepoznava pesmice in gibe ter se veseli ponavljanja. Marsikateri malček se po nekaj mesecih spontano odzove z angleškimi besedami ali zvoki, kar je za starše čudovito presenečenje, je opisala Nina Žerjal. Hkrati se izboljšajo koncentracija, samozavest in posluh.

Vendar pa je pomembno ohraniti realna pričakovanja. Dojenček ali malček še ne bo govoril v celih stavkih ali razumel tako kot starejši otroci. Najpomembneje je, da učenje poteka sproščeno, igrivo in brez pritiska, pozneje pa na dobrih temeljih gradijo znanje ter usvajajo slovnična pravila, bolj kompleksne stavke in širše besedišče.

Pomembno je, da stik s tujim jezikom ni obveznost, ampak pristen, spontan, neprisiljen, prijeten in zabaven del dneva. Otrok največ pridobi iz poslušanja posnetkov in izkušenj v učnem procesu, za doma pa je dovolj, če starši ustvarijo pozitivno okolje za neobremenjeno učenje.

Zgodnje učenje tujega jezika ni samo "angleščina za prihodnost", ampak del celostnega razvoja otroka. "Ko malček v varnem okolju poje, pleše, ponavlja besede in se smeji z učiteljem in staršem, se ne razvija le jezik. Gradijo se tudi možganske povezave za pozornost, spomin, čustveno regulacijo in občutek lastne vrednosti," je izpostavila Nina Žerjal. Staršem svetuje, naj na jezikovne urice gledajo predvsem kot na dragocen čas, ki ga namenijo povezovanju in skupnemu odkrivanju sveta. "To je najboljša podlaga, na kateri potem zrastejo tudi vsi "šolski" uspehi," je zaključila.