Če imate doma Anžeta ali Marka, verjetno že veste, da imajo dečki raje dejanja kot besede. Radi opazujejo dogajanje okrog sebe in so tudi sami radi del tega dogajanja. Zato nikoli ne škoduje, če si priskrbite dovolj obližev za vse male ranice in odrgnine. Vendar pa so tudi veliko bolj čustveni, kot zanje veljajo stereotipi. In kaj lahko pričakujemo, ko naš mali Janez odrašča?

Ves čas želijo biti v gibanju. Psihologi na  Cambridgu v Angliji pravijo, da dečki raje gledajo mehansko kot človeško gibanje. Ko so 12-mesečnim dečkom dali na izbiro, ali bi gledali ljudi, ki se pogovarjajo, ali premikanje avtomobilskih brisalcev, so se malčki odločili, da je veliko bolj zanimivo mehanično premikanje brisalcev. Dečki si tudi bolje zapomnijo, v kakšnem zaporedju se predmeti premikajo. Raziskave so pokazale, da dečki približno dva meseca pred deklicami začnejo dojemati zakone gibanja.

Uživajo, ko jih obkroža veliko ljudi. Raje gledajo skupine obrazov kot posameznike. Če novorojenčku damo na izbiro, ali bi raje gledal obraz posameznika ali sliko mobilnega telefona, bo raje izbral tehnični pripomoček.

Ničesar se ne ustrašijo. Dečki pokažejo strah kasneje kot deklice in manj pogosto. Anketa je pokazala, da starši dečkov, starih od tri do 12 mesecev, manj pogosto opažajo vznemirjenje ob glasnih zvokih kot starši deklic. Če mama naredi prestrašen obraz, ko se njen 12-mesečni malček približa igrači, se deček na to sploh ne ozira in vseeno zagrabi igračo. Deklice pa ob pogledu na mamin prestrašeni izraz raje malo premislijo.