Starši pogosto ne vedo, kako zelo pomembna je ta vrsta igre

Malček z rokami premetava pesek, z navdušenjem čofota po vodi, stiska plastelin ali z zanimanjem posluša zvok, ki ga ustvari ob udarjanju dveh predmetov. Odraslim se lahko zdi, da se zgolj igra, vendar skozi takšne izkušnje otrok spoznava svet in razvija pomembne sposobnosti.

Temu pravimo senzorična igra. Gre za dejavnosti, pri katerih otrok uporablja eno ali več čutil, da raziskuje predmete, materiale in okolje. Vanjo sodijo tudi gibanje, ravnotežje in zaznavanje položaja lastnega telesa.

Kot pojasnjujejo strokovnjaki, senzorična igra podpira razvoj govora, motorike, mišljenja in socialnih spretnosti. Otroku omogoča, da sam raziskuje, preizkuša različne možnosti ter ugotavlja, kaj se zgodi, ko nekaj stisne, zlije, premakne ali spusti.

Senzorična igra je vsaka dejavnost, pri kateri otrok raziskuje svet s pomočjo svojih čutil. Ni omejena zgolj na dotikanje različnih površin ali igranje z materiali, ki se jih lahko dotika z rokami.

Otrok uporablja vid, ko opazuje barve in oblike, sluh, ko posluša glasbo ali zvoke iz narave, vonj, ko zaznava vonj cvetlic, ter okus, ko ob primerni starosti in varnih pogojih spoznava različna živila.

Pomembna sta tudi ravnotežje in zaznavanje položaja telesa. Ko otrok skače, se vrti, pleza, teče ali se guga, pridobiva izkušnje, ki mu pomagajo bolje zaznavati lastno telo in gibanje.

Senzorična igra se lahko začne že v dojenčkovem obdobju. Dojenček spoznava svet z opazovanjem obrazov, poslušanjem glasu staršev in dotikanjem varnih predmetov. Z odraščanjem postajajo dejavnosti zahtevnejše, otrok pa jih vse bolj samostojno raziskuje.

1. Spodbuja razvoj možganov in mišljenja

Ko otrok raziskuje različne materiale, preizkuša njihove lastnosti in opazuje posledice svojih dejanj. Ugotavlja, kaj plava in kaj potone, kaj je mehko in kaj trdo ter kako lahko predmet premakne z enega mesta na drugo.

Takšno raziskovanje spodbuja radovednost, opazovanje in reševanje problemov. Otrok se uči tudi vzročno-posledičnih povezav: če posodo nagne, se voda razlije; če združi dva predmeta, nastane zvok.

Skozi ponavljajoče se izkušnje gradi temelje za zahtevnejše učenje v prihodnosti.

2. Pomaga pri razvoju govora in besednega zaklada

Senzorična igra ponuja veliko priložnosti za pogovor. Ko otrok raziskuje različne predmete, mu lahko pomagamo poimenovati njihove lastnosti.

Pesek je suh in droben. Ta kamen je gladek. Voda je hladna. Papir šumi, ko ga zmečkaš.

Tako se otrok uči novih besed in spoznava, kako opisati svoje izkušnje. Tudi če še ne govori, posluša, povezuje besede z občutki in se postopoma uči sporazumevanja.

Staršem mu pri tem ni treba postavljati številnih vprašanj ali voditi igre po vnaprej določenih pravilih. Včasih zadostuje že, da opisujemo, kaj počne, in se odzivamo na njegovo zanimanje.

3. Razvija fino in grobo motoriko

Ko otrok zajema vodo z lončkom, premešča pesek z lopatko, stiska plastelin ali pobira manjše predmete, vadi koordinacijo rok in prstov. To so spretnosti, ki jih pozneje potrebuje pri risanju, pisanju, zapenjanju gumbov in uporabi pribora.

Pri senzorični igri, ki vključuje gibanje, pa razvija tudi grobo motoriko. Tek po travi, skakanje po lužah, plezanje in lovljenje milnih mehurčkov spodbujajo ravnotežje, koordinacijo ter uporabo večjih mišičnih skupin.

4. Spodbuja ustvarjalnost in samostojnost

Pri senzorični igri ni vedno enega pravilnega načina igranja. Otrok lahko iz peska naredi grad, ga presipa med posodami ali z njim prekrije igrače. Plastelin lahko spremeni v žival, hrano ali nekaj povsem domišljijskega.

Prav ta svoboda spodbuja ustvarjalnost. Otrok se uči sam sprejemati odločitve, preizkušati zamisli in poiskati rešitev, ko mu nekaj ne uspe.

Če mu pustimo dovolj časa za samostojno raziskovanje, mu pokažemo, da so njegove zamisli vredne pozornosti.

5. Lahko pomaga pri umirjanju in izražanju čustev

Nekatere senzorične dejavnosti otroke pomirjajo. Igranje z vodo, gnetenje plastelina, risanje s prsti ali poslušanje nežne glasbe lahko otroku omogoči prijetno osredotočenost in odmik od vsakodnevnega vznemirjenja.

Drugim otrokom bolj ustrezajo dejavnosti, ki vključujejo gibanje, skakanje ali raziskovanje različnih zvokov. Vsak otrok ima svoje preference, ki se lahko spreminjajo glede na utrujenost, razpoloženje in okoliščine.

Senzorična igra ni čudežna rešitev za vsako stisko, lahko pa je eden od načinov, kako otroku ponuditi varno in prijetno izkušnjo.

6. Spodbuja sodelovanje z drugimi

Ko se otroci skupaj igrajo z vodo, gradijo iz kock ali raziskujejo naravo, se učijo sodelovanja, izmenjave predmetov in sporazumevanja.

Ob tem lahko vadijo tudi čakanje na vrsto, dogovarjanje in reševanje manjših sporov. Starši jim lahko pomagamo tako, da jih spodbujamo k sodelovanju, vendar jim pustimo dovolj prostora, da poskusijo težave rešiti tudi sami.

Za senzorično igro ne potrebujete posebnih kompletov. Veliko možnosti ponujajo že vsakdanji predmeti in naravni materiali.

1. Pretakanje vode

V večjo posodo nalijte malo vode, otroku pa ponudite nekaj lončkov, lijak in žlico. Opazoval bo, kako voda teče, ter vadil prijemanje in koordinacijo.

2. Škatla z različnimi teksturami

Pripravite večje kose blaga, mehko brisačo, gladek lesen predmet in druge varne materiale. Otroka spodbudite, naj jih raziskuje in primerja.

3. Ustvarjanje s plastelinom

Gnetenje, valjanje in oblikovanje plastelina spodbujajo ustvarjalnost ter spretnost prstov. Za najmlajše uporabite starosti primeren, varen material.

4. Raziskovanje narave

Na sprehodu opazujte listje, storže, kamenčke in drevesno skorjo. Pogovarjajte se o njihovih barvah, oblikah in površinah. Otroku dovolite raziskovanje, vendar pazite, da predmetov ne daje v usta.

5. Slikanje s prsti

Uporabite barve, primerne otrokovi starosti, in mu omogočite, da ustvarja s prsti ali dlanmi. Če mu je neprijetno, da se umaže, mu ponudite čopič ali gobico.

6. Poslušanje in ustvarjanje zvokov

Skupaj poslušajte zvoke narave, glasbo ali zvoke vsakdanjih predmetov. Otrok lahko varno udarja po primernih posodah ali ustvarja ritem z otroškimi glasbili. Glasnost naj bo zmerna.

7. Kuhanje z odraslim

Mešanje sestavin, gnetenje testa in opazovanje različnih tekstur so lahko odlična senzorična izkušnja. Otroku ponudite naloge, primerne njegovi starosti, in ga ves čas nadzorujte.

Senzorična igra naj bo predvsem varna in prijetna. Majhni otroci predmete pogosto raziskujejo tudi z usti, zato se izogibajte majhnim delcem, ki bi jih lahko pogoltnili ali vdihnili. Posebno pozornost namenite vodi, saj se lahko majhen otrok utopi tudi v zelo plitvi posodi. Med igro mora biti zato ves čas pod neposrednim nadzorom odrasle osebe.

Če otrok ne mara določenih tekstur, vonjev ali zvokov, ga ne silite, naj se jih dotika ali jih posluša. Ponudite mu drugo možnost in mu omogočite, da raziskuje v svojem tempu.

Prav tako ni treba, da je vsaka igra načrtovana in pripravljena vnaprej. Včasih je dovolj že sprehod, kopanje, pomoč pri kuhanju ali igra z vodo na balkonu.

Najpomembnejše je, da ima otrok priložnost raziskovati, se čuditi in se učiti skozi igro. Za to ne potrebuje dragih igrač, temveč predvsem varen prostor, čas in odraslega, ki podpira njegovo radovednost.

Vir: Parents, Action for Children