Kaj storiti, ko otrok govori nerazumljivo? To svetujejo logopedi

Strokovnjaki za govor in jezik poudarjajo, da je to v zgodnjem otroštvu pogosto del normalnega razvoja, hkrati pa obstajajo učinkoviti načini, kako se na to odzvati mirno in spodbudno.

Razvoj govora poteka postopno. Otroci se najprej učijo razumevanja jezika, šele nato pride na vrsto jasna in razumljiva izgovorjava. Pri nekaterih otrocih se izgovorjava razvija počasneje, zlasti pri daljših besedah, soglasniških sklopih ali hitrem govoru. To še ne pomeni nujno govorne motnje, vendar lahko vsakodnevno povzroča zadrego in frustracijo.

Pomembno je, da starši razumejo: otrok, ki ga ne razumemo, se običajno zelo trudi biti slišan. Prav zato je odziv odraslega ključen za otrokovo samozavest in nadaljnji govorni razvoj.

1. Prosite za ponovitev – prijazno in brez pritiska

Namesto da otroka popravljate ali mu rečete, da govori narobe, uporabite nevtralne in podporne stavke, na primer:

Oprosti, nisem te najbolje slišal. Lahko prosim ponoviš?

Tak odziv otroku sporoča, da je njegov trud cenjen in da napaka ni v njem.

2. Ne popravljajte neposredno, temveč modelirajte

Logopedi svetujejo, da se izogibamo neposrednemu popravljanju. Če otrok reče besedo nepravilno, jo odrasli preprosto ponovijo v pravilni obliki znotraj stavka. Tako otrok sliši pravilen vzorec, ne da bi se počutil kritiziranega.

3. Pomagajte z vprašanji ali izbiro

Če razumete le del povedanega, lahko otroku pomagate z vprašanji z omejenimi možnostmi:

Govoriš o igrački ali o knjigi?

Tak pristop zmanjša pritisk na otroka in olajša sporazumevanje.

4. Spodbujajte tudi neverbalno komunikacijo

Kazanje, geste, risanje ali uporaba slik so povsem ustrezni načini sporazumevanja, zlasti pri mlajših otrocih. Neverbalna komunikacija ni ovira, temveč most do jezika in lahko pomembno zmanjša otrokovo frustracijo.

5. Uporabite kontekst vsakdanjih situacij

Če otrok govori o nečem, kar se je zgodilo v vrtcu, parku ali doma, poskusite pogovor usmeriti s konkretnimi vprašanji, povezanimi s tem okoljem. Kontekst pogosto pomaga razumeti pomen tudi takrat, ko izgovorjava ni jasna.

Redno branje in pogovor o slikah, zgodbah in vsakdanjih dogodkih pomembno širita besedni zaklad.

Pogovor brez hitenja, kjer ima otrok čas, da pove misel do konca, spodbuja samozavest in jasnost.

Pozitivna povratna informacija – osredotočanje na sporočilo, ne na napake – krepi otrokovo željo po sporazumevanju.

Pri večjezičnih otrocih je pomembno vedeti, da je mešanje jezikov ali počasnejša izgovorjava pogosto normalen pojav in ne razlog za skrb.

Če otroka pogosto ne razumejo niti starši niti drugi odrasli, če se otrok zaradi govora močno frustrira ali če opazite, da bistveno zaostaja za vrstniki, je priporočljivo poiskati strokovno mnenje. Logoped lahko oceni govorno-jezikovni razvoj in po potrebi predlaga ciljno podporo ali vaje.

Pomembno je poudariti: zgodnja pomoč ni znak težave, temveč odgovorne skrbi za otrokov razvoj.

Nerazumevanje otrokovega govora je pogost in običajen izziv v zgodnjem otroštvu. S potrpežljivostjo, toplim odzivom in preprostimi strategijami lahko starši bistveno olajšajo komunikacijo ter hkrati spodbujajo zdrav govorni razvoj. Najpomembnejše sporočilo strokovnjakov je jasno: otrok mora čutiti, da je slišan, tudi kadar še ne govori povsem jasno.

Viri: Children's Community Speech and Language Therapy Service, Leicester Partnership NHS Trust, Newcastle University