Po besedah trenerke starševstva in hipnoterapevtke Jo Walker pa to ni neposlušnost ali trma, temveč naravni biološki proces, ki je ključen za otrokov razvoj, poroča Huffington Post.
To ni slabo vedenje, to je biologija
V enem od svojih viralnih videoposnetkov na TikToku je Jo Walker opisala izkušnjo s svojim petletnim sinom. "Od trenutka, ko se je rodil, ni nehal premikati nog," pripoveduje: "Skače, se vrti, zaletava v pohištvo, kotali se s kavča, kot da je na olimpijskih igrah. Dolgo sem se spraševala, ali me ignorira ali je preprosto trmast. A resnica je povsem drugačna – to ni slabo vedenje, to je biologija."
Po njenih besedah otroci, zlasti fantje, niso nemirni brez razloga. Njihova telesa in možgani so programirani za gibanje. "Njegovi možgani preprosto iščejo dražljaje. Fizično gibanje mu pomaga, da se uči samouravnavanja in predeluje informacije iz okolja."
Gibanje ni kaos – je način, kako otrok gradi možgane
Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da gibanje pri otrocih ni le potreba po sproščanju energije, ampak ključni del razvoja živčnega sistema.
Skakanje, vrtenje, kotaljenje in celo nemir med sedenjem so načini, kako otrok razvija živčne povezave in gradi sposobnost koncentracije.
Gibanje otrokom omogoča, da se lažje osredotočijo, bolje učijo in hitreje pomirijo.
Čeprav se odraslim zdi, da otrok, ki ne more sedeti pri miru, moti okolico, v resnici njegovo telo dela to, kar mora – raste in se uči.
Koliko gibanja otrok potrebuje?
Po podatkih gibanje otrokom pomaga, da postanejo močnejši, bolje usklajeni, čustveno stabilnejši in bolj pripravljeni na učenje.
Britanski NHS priporoča, da se malčki in predšolski otroci gibljejo vsaj 180 minut na dan – torej tri ure.
To vključuje tako blago gibanje, kot so plazenje, stoja in igra, kot tudi intenzivnejše dejavnosti, na primer tek, skakanje ali poskakovanje.
Za otroke, stare od 5 do 18 let, se priporoča vsaj 60 minut zmerne ali intenzivne telesne dejavnosti dnevno.
Zakaj otroci ne morejo dolgo sedeti pri miru?
Poskusiti otroka pripraviti k mirnemu sedenju pri večerji ali med učenjem je pogosto zahtevno, a strokovnjaki opozarjajo, da večina majhnih otrok fizično še ni sposobna dolgo sedeti pri miru.
- Triletniki lahko mirno sedijo približno 5 do 10 minut,
- petletniki okoli 15 minut,
- šele v šolskih letih se postopoma razvije sposobnost daljše koncentracije in samokontrole.
Gre za veščino, ki se razvija s starostjo, podobno kot govor ali branje. Zato je pomembno, da starši otroka ne kaznujejo, če je nemiren – njegovo telo preprosto deluje tako, kot mora.
Kako preusmeriti otroško energijo?
Walkerjeva svetuje, naj starši ne poskušajo otroka ustaviti, ampak njegovo energijo usmerijo v igro in gibanje.
Predlaga nekaj preprostih, varnih in doma izvedljivih dejavnosti:
- gibanje, kjer otroci posnemajo živali (npr. skakanje kot žaba, plazenje kot kača),
- vožnja v prazni košari za perilo po sobi,
- vlečenje brisače kot vrvi,
- postavljanje ovir iz blazin, stolov in igrač,
- metanje in lovljenje nogavic ali mehkih žogic.
Predlaga, da takšne igre imenujete čas za energijo, saj to otrokom pomaga razumeti, da imajo dovoljenje za gibanje – a ob določenem času.
Po koncu igre naj sledi umirjena dejavnost, kot so branje, pogovor, lahka malica ali nežna masaža.
Kdaj je nemir znak za skrb?
Nemir in potreba po gibanju sta običajno popolnoma normalna in zdrava, a včasih lahko pretirana aktivnost nakazuje na nevrološke ali vedenjske težave, kot je ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnost).
Bolnišnica Great Ormond Street staršem svetuje, naj se vprašajo:
- Ima moj otrok krajši razpon pozornosti kot njegovi vrstniki?
- Je nenehno v gibanju, tudi med obroki ali učenjem?
- Ali učitelji opažajo podobno vedenje v šoli?
- Je otrok izrazito nepotrpežljiv, težko čaka na vrsto in pogosto prekinja druge?
- Se včasih zgodi, da impulzivno steče na cesto ali se poškoduje brez razmisleka?
Če so odgovori na več teh vprašanj pritrdilni in če nemir vpliva na otrokovo vsakdanje življenje, se je dobro posvetovati z zdravnikom ali strokovnjakom za razvoj otrok.
Zgodnje odkrivanje in podpora lahko močno izboljšata otrokovo delovanje in samozavest.
Gibanje kot temelj zdravja in učenja
Otroško gibanje ni nekaj, kar moramo preprečevati, temveč nekaj, kar moramo razumeti in spodbujati.
Ko se otrok giblje, njegovi možgani prejemajo dražljaje, ki mu pomagajo razvijati ravnotežje, orientacijo, pozornost in sposobnost učenja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV