
Sin je pri dveh letih in pol začel stokati, da ga moti močna sončna svetloba. Kupila sem senčnike za avto, kupila sem mu najboljša sončna očala in mislila, da sem storila vse za njegove oči. Niti pomislila nisem, da bi bil pri tako majhnem otroku lahko problematičen vid. Čeprav moram priznati, v družini smo skoraj vsi kratkovidni.
Tik pred sistematskim pregledom pri treh letih pa je nekajkrat potožil, da ne vidi avtomobilov v daljavi. Vedno sem se mu nasmehnila in ga potolažila: ''Počakaj, da se pripelje bližje, pa boš lahko videl, katere znamke je avto!'' Na sistematskem pregledu pa sem doživela šok, ko sin z levim očesom ni videl niti največjih slik v prvi vrsti na osvetljeni tabli. Pediatrinja in medicinska sestra sta mi razložili, da je to pogost pojav pri otrocih, da verjetno noče povedati oz. sploh ne ve, kaj je narisano. Vseeno sem vztrajala, da je dobil napotnico za okulista.
Tam sem jih šele slišala: ''Kje ste bili do sedaj?! Vaš sin ima zelo veliko dioptrijo! Saj skoraj nič ne vidi!'' Počutila sem se kot najslabša mama, sin pa se je novice zelo razveselil. Nisem mogla verjeti: ''Zdaj bom pa nosil očala tako kot ti, mami! Lep bom kot ati!'' Vsaj malo lažje mi je bilo pri srcu, novico je sprejel bolje kot jaz.
Kakovostna ali modna?
Morda se nekateri starši srečujejo s problemom, kako prepričati malčka, da mora vedno nositi očala; pri nas je bilo nasprotno. V optiko je sin kar stekel, komaj je čakal, da se z očali na nosu pogleda v ogledalo. Zataknilo pa se je pri izboru. Prijazni prodajalec nam je razložil, kakšna očala naj bi nosili otroci, da bi čim dlje zdržala pri njihovih vragolijah. Pokazal nam je otroška očala živih barv, plastična in z velikimi okroglimi stekli. ''O, groza,'' sem pomislila, ''saj bo kot Harry Potter!'' Sinu pa so se začele nabirati solze v očeh, vedela sem, da je nekaj narobe. ''Mami, to so očala za dojenčke, jaz pa sem velik fant! Hočem takšna kot jih ima ati!'' Na koncu smo našli kompromis, izbrali smo kovinska s plastičnimi stekli in oba s sinom sva bila zadovoljna. Optik nam je jasno in glasno povedal, da jih bo v prihodnje gotovo večkrat ravnal, toda takšna bo lažje popravljal kot plastična, ki jih je potrebno ob zlomu lepiti. Kot najpametnejša sem izjavila: ''Ah, naš sin je pa zelo odgovoren in se to ne bo dogajalo!''
Na prvem daljšem potovanju je sin navdušeno kričal: ''Mami, vidim! Mami, poglej tisti bager na hribu!'' Ugotovila sem, da je takrat zares spregledal.
Abonma pri optiku
Seveda je na očala lepo pazil, pred spanjem jih je skrbno odlagal v škatlico, toda nanja so se spravili njegovi vrtčevski prijatelji. Niti sanjalo se mi ni, da se za mojega sina z nošenjem očal začenja najhujše obdobje. Otroci so mu nagajali, mu vlekli očala z nosu, jih namerno zvijali, ... O tem, da je pri tem dobil tudi kakšno prasko, modrico, jokal, rajši ne pišem. Naši popoldnevi so bili rezervirani pri optiku, kjer so sina nenehno spraševali, s kom se je pa danes tepel in ali je v boju zmagal. Meni se ni zdelo smešno, prav tako sem opazila, da sin postaja vse bolj negotov, da plašno pogleduje proti drugim otrokom. Ves čas je ponavljal: "Zelo jih čuvam!" Postal je obremenjen s tem, kdo bo naslednji dan zopet "napadel" njegova očala.
Večkrat sem se o teh nezgodah pogovorila z vzgojiteljico, poskušali smo najti rešitev, kako otrokom razložiti, da sinu očala pomagajo pri gledanju, da zaradi njih ni drugačen, da so to njegova očala in se jih ne smejo dotikati.
Kljub temu, da je optik delal čudeže iz zvitih očal, smo se po osmih mesecih odločili za nakup novih, tokrat iz titan flexa. Zopet smo upoštevali sinovo željo in tokrat so modno modra. Zdaj ne vem, ali je h koncu naše agonije pripomogel raztegljiv material, iz katerega so narejena, ali so se otroci naveličali uničevanja in so si našli pametnejšo zabavo. Postopoma se je sinu vrnila tudi samozavest, ukinili smo abonma pri optiku in danes si jih s ponosom takoj zjutraj natakne na nos.
Zdaj sem si zastavila nov projekt - kako ga naučiti, da si jih občasno sam očisti s krpico, kajti v njem ostaja nekakšen dvom, da niso dovolj trdno narejena in jih lahko zlomi ...
Komentarji (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV