Po podatkih raziskav je verbalno nasilje doživelo več kot 40 % osnovnošolcev in skoraj 30 % srednješolcev. Fizično nasilje je redno doživljalo skoraj 30 % osnovnošolcev in več kot 13 % srednješolcev. Digitalno nasilje, ki je postalo izjemno razširjeno, je izkusilo več kot polovica osnovnošolcev in 44 % srednješolcev.
Kako prepoznati nasilje, če otrok ne spregovori?
Otrok, ki doživlja nasilje, lahko kaže različne znake:
- umikanje v osamo,
- nenadna žalost, jok ali tesnoba,
- spremembe v obnašanju (agresivnost, jeza),
- izogibanje šoli ali določenim osebam,
- fizični znaki poškodb brez razlage,
- spremembe v prehranjevanju ali spanju.
Nekateri otroci zunaj delujejo povsem normalno, a se znotraj spopadajo s stiskami, ki jih ne znajo ali ne upajo izraziti.
Oblika nasilja se spreminja z odraščanjem
Pri mlajših otrocih je bolj razširjeno fizično nasilje, kot so udarci, porivanje ali uničevanje osebnih stvari. Pri starejših otrocih in najstnikih prevladuje psihološko in digitalno nasilje – izključevanje iz skupin, širjenje govoric, zasmehovanje po družbenih omrežjih, grožnje. Digitalni svet nasilje še okrepi, saj žrtev težko pobegne – nadlegovanje se lahko dogaja kadarkoli, celo doma, medtem ko sedi ob starših na kavču.
Kako pomagati otroku, ki je žrtev nasilja?
Verjemite mu. Otroci morajo vedeti, da jim starši in učitelji verjamejo.
Odzovite se. Nujno je povezati vse pristojne službe: šolo, center za socialno delo, zdravstveni sistem in po potrebi tudi policijo.
Ne obsojajte. Otrok ni sam kriv za svojo izkušnjo.
Spodbujajte odprt pogovor. Postavite varno okolje, kjer lahko otrok izrazi čustva brez strahu.
Kaj pa, če je naš otrok povzročitelj nasilja?
Psihologi poudarjajo, da tudi otrok, ki izvaja nasilje, pogosto potrebuje pomoč. Morda sam izhaja iz okolja, kjer doživlja nasilje, ali ne razume posledic svojega vedenja. Pomembno je obsoditi vedenje – ne pa označiti otroka kot "slabega". Odnos v družini, med starši in otrokom, ima velik vpliv na vedenje – prav tu se otroci učijo o moči, sočutju in postavljanju meja.
Kako graditi zaupanje in čustveno odpornost?
Sprejmite otrokova čustva in jih ne zanikajte.
Naučite ga postavljati meje.
Vzgajajte v duhu spoštovanja, ne strahu.
Pogovarjajte se o težkih temah – tudi o nasilju, internetu, spolnosti.
Otroku pomagajte oblikovati mrežo zaupanja vrednih odraslih oseb.
Kaj lahko naredijo institucije?
Institucije morajo postopati hitro, usklajeno in dosledno – le tako lahko učinkovito zaščitijo otroke. Ključna je dobra komunikacija med šolami, centri za socialno delo, zdravstvenimi ustanovami in drugimi deležniki. Otrokom je treba omogočiti varno okolje, kjer se lahko zaupajo in kjer bo njihova izkušnja upoštevana.
Vir: Net.hr
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV