Žal nimajo vsi starši za kratkotrajno ali dalj časa trajajočo pomoč pri varstvu otrok na voljo svojih staršev. Za marsikoga je več kot priročna vključitev dedka ali babice, če je to le mogoče. A pogosto zaradi različnih razlogov to ne gre, sploh pa v teh časih. V tem primeru nam pogosto ne preostane drugega, kot da najamemo tretjo osebo, ki nam pomaga pri čuvanju otrok. A tako kot pri vseh ostalih družinskih temah je tudi v tem primeru zelo pomembno, da se ne odločamo na mah, zlasti v primeru, da gre za dalj časa trajajoče varstvo. Otrok bo veliko svojega časa preživel z izbrano osebo, ki pa ji seveda moramo zaupati. Pomembno je, da si vzamemo čas za razmislek o vsem, kar je za nas pri izbiri varuške najpomembneje. 

Ključna vprašanja za razmislek, ki si jih je vredno zastaviti ob srečanju 

→ Kakšen vtis je na vas naredila ta oseba? Se ob njej počutite prijetno ali vam zbuja nemir in misli, da nekaj ni v redu? Bi se počutili varno, če bi pustili otroke same z njo? Če se vam zazdi, da ta oseba ni primerna za varstvo vaših otrok, potem poslušajte svoje občutke – ženska intuicija je namreč zelo močna. Priporočljivo je, da se dogovorite za uvodno srečanje z vsaj nekaj potencialnimi kandidatkami. Pomembno je tudi, da je na prvem intervjuju vsaj za kratek čas prisoten tudi otrok, saj na ta način vidite, kako se ona odziva nanj, kako se otrok odziva nanjo. 

→ Razmislite, kakšna izobrazba se vam zdi pomembna. Večina staršev se po pomoč obrne na študentke različnih smeri, kot so zdravstvo, medicina, predšolska vzgoja, pedagogika, psihologija. Povprašajte o študiju in morebitnih dodatnih certifikatih oziroma znanjih s področja prve pomoči. Seveda k tej točki sodi tudi vprašanje o preteklih izkušnjah, morda priporočilih nekdanjih družin in podobno. Velja pa poudariti, da smo si ljudje različni in da se vsi ne ujamejo z vsemi – sploh otroci. Če je bila za nekoga super varuška, za drugega morda ne bo. Bodite pozorni na svoje preference in seveda vedenje otroka ob njej. 

→ Za boljši občutek uvedite testno srečanje za eno uro, med katero naj se z otrokom spoznata, vi pa se v tem času malce umaknite. Če je otrok že dovolj star, da vam pove, kako se mu je zdelo v družbi nove osebe, ga poslušajte. Otroci so zelo iskreni, zato vam lahko njihovo (ne)navdušenje pove veliko. Če je otrok še premajhen in še ne govori, pa bodite to uro zraven, a se ne vključujte v njuno dinamiko. Opazujte, kako poišče stik z otrokom, kakšen ton uporablja pri pogovoru z njim, kako se znajde pri rokovanju z otrokom, ali ga zna zaposliti … Skratka, kako iznajdljiva in čuteča je. Ne pozabite, da je pri vsem skupaj zelo pomembna regulacija čutenj oziroma to, na kakšne načine zna otroka umiriti, ko je žalosten, jezen, v stiski. 

→ Vedno komunicirajte odprto, odkrito in iskreno. Odnos med varuško in starši je dvosmeren, zato je prav, da predstavite svoje poglede na varstvo, morebitne vzgojne prijeme, pričakovanja, družinsko rutino. Čim bolj ji predstavite navade in posebnosti otroka, sploh če ima ta dodatne potrebe. Na ta način boste najlažje spoznali, ali se ujamete v pričakovanjih. Povejte ji tudi, kakšne so vaše prioritete in standardi vedenja glede uporabe telefona, gledanja televizije in podobno. Podobno velja za sledenje dnevni rutini. 

→ Biti varuška ne pomeni nujno tudi kuhati in pospravljati. Pričakovanja so različna, zato vedno povprašajte, če poleg varstva nudi tudi dodatne storitve. Ni samoumevno. Nekatere se držijo izključno varstva, druge tudi kuhajo in/ali pospravljajo, morda celo peljejo otroka k zdravniku in pomagajo pri domačih nalogah. V tem primeru se seveda jasno dogovorite za storitve in jih tudi ustrezno cenovno ovrednotite. 

Vir: UrbanSitter