Kaj storiti, če otrok pri dveh letih še ne govori?

Na vsa ta vprašanja odgovarja Anja Apih, mag. profesorica logopedije in surdopedagogike.

Neznani sogovornik naj bi razumel 50 % govora 2-letnika in 75 % govora 3-letnika. 4-letni otrok naj bi bil popolnoma razumljiv vsakemu poslušalcu. Če opazite, da otrokov govor ni dovolj razumljiv, poiščite logopedsko pomoč.

Če otrok pri dveh letih ne govori, to pomeni, da zaostaja v govornem razvoju. Ob tem je vsekakor priporočljivo, da se poišče logopedsko pomoč. Logoped naredi oceno otrokovih predgovornih veščin, ki lahko napovedujejo, ali bo otrok potreboval logopedsko obravnavo.

Vseeno pa obstaja nekaj opozorilnih znakov, ki napovedujejo, da bo otrok za učinkovit govorni razvoj potreboval logopedsko pomoč.

- Malo oglašanja v razvoju.

- Pogosta vnetja ušes.

- Omejeno število soglasnikov (npr. p, b, m, t, d, n, k, g).

- Ne imitira besed.

- Uporablja večinoma samostalnike in malo glagolov.

- Ima težave pri igri z vrstniki.

- Ima težave z razumevanjem.

- V družini so se pojavljale komunikacijske ali učne težave.

- Uporablja malo gest.

Do 3. leta je izpuščanje nenaglašenih zlogov ali zadnjega soglasnika v besedi nekaj popolnoma običajnega (otrok npr. namesto banana reče nana). Če pa ta vzorec vztraja po 3. letu, to ni več običajen pojav. Ko otrok besedo skrajša, jo za njim vedno pravilno ponovite. Npr. ko otrok reče nana namesto banana, lahko vi rečete "Ja, to je banana. Rumena banana." Otrok ob tem dobiva slušni vtis, kako se beseda pravilno izgovarja.

Ob primernih trenutkih ga lahko spodbujate tudi, da besedo ponovi za vami, število zlogov pa lahko ponazorite z zamaški ali žetončki. Otroku, ki izpušča zloge v besedah, bo koristilo urjenje njegove slušne pozornosti. Spodbujajte ga, da za vami ponavlja ritmizacije, ploskanje, zloge in besede.