Bibaleze.si

Mit: otrok mora vedno deliti igrače

S.B.
Malček 0
03. 06. 2026 04.00

Ena najpogostejših pričakovanj odraslih je, da mora otrok vedno deliti svoje igrače. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je to prepričanje preveč poenostavljeno in ne upošteva razvojnih zmožnosti otrok.

Otroci

Deljenje ni prirojena veščina

Otroci se ne rodijo z razumevanjem deljenja stvari. Postopoma se učijo razumevanja. Pri majhnih otrocih (še posebej med 1. in 3. letom starosti) je močno prisoten občutek lastništva. To ni znak egoizma, ampak normalen del razvoja.

Strokovnjaki poudarjajo, da otrok najprej razume koncept "moje" in šele kasneje "naše". Zato pričakovanje, da bo otrok vedno pripravljen deliti, pogosto presega njegove razvojne zmožnosti.

Deljenje ni ena veščina, ampak skupek socialnih sposobnosti

Strokovnjaki opozarjajo, da "deljenje" v resnici ni ena sama veščina, temveč kombinacija več kompleksnih sposobnosti, kot so:

- samoregulacija (zmožnost čakanja in obvladovanja impulzov),

- empatija (razumevanje čustev drugih),

- komunikacija (dogovarjanje in izražanje želja),

- kognitivna fleksibilnost (preklapljanje med "moje" in "tvoje"),

- razumevanje časa (koncept "čez nekaj minut").

Te sposobnosti se razvijajo postopoma skozi otroštvo in niso enakomerno prisotne pri vseh otrocih.

Prisila k deljenju lahko naredi več škode kot koristi

Če otroka silimo, da mora takoj predati igračo, lahko to povzroči občutek izgube nadzora, več konfliktov z vrstniki in odpor do deljenja v prihodnosti. Namesto učenja prijaznosti pa se otrok lahko nauči, da njegove meje niso spoštovane.

Pri majhnih otrocih (še posebej med 1. in 3. letom starosti) je močno prisoten občutek lastništva.
Pri majhnih otrocih (še posebej med 1. in 3. letom starosti) je močno prisoten občutek lastništva.FOTO: Adobe Stock

Kaj priporočajo strokovnjaki?

Organizacije, kot sta American Academy of Pediatrics in razvojni strokovnjaki pri Zero to Three, poudarjajo pomembnost postopnega učenja socialnih veščin.

- Namesto ukaza "Daj mu igračo!" priporočajo učenje čakanja, v smislu "Zdaj se igra on, potem boš ti.",

- pomoč pri izražanju čustev, recimo: "Vem, da si jezen, ker želiš igračo nazaj",

- spodbujanje izmenjave in ne prisile.

Deljenje se uči skozi izkušnje

Otroci se deljenja naučijo skozi opazovanje odraslih, igro z vrstniki ter izkušnje menjavanja in dogovarjanja. Pomembno je, da imajo dovolj časa, da razvijejo občutek varnosti pri lastnih stvareh, saj šele potem lahko začnejo prostovoljno deliti.

Vloga odraslih je torej postaviti pravi zgled. Otroci se največ naučijo z opazovanjem odraslih, ki delijo, se pogajajo, čakajo ter spoštujejo meje drugih.

Kdaj otroci začnejo res razumeti deljenje?

Večina otrok začne koncept deljenja bolje razumeti šele okoli 4. do 6. leta starosti, ko se razvije več empatije in sposobnost razumevanja perspektive drugega.

Pred tem je normalno, da pride do konfliktov glede igrač, to je del učenja socialnih veščin. Deljenje ni nekaj, kar bi morali otroci vedno in takoj narediti na ukaz. Gre za veščino, ki se razvija postopoma, skozi igro, potrpežljivost in zgled odraslih.

Ko otroku dovolimo, da se uči v svojem tempu, mu pomagamo razviti nekaj veliko pomembnejšega kot prisilno deljenje: spoštovanje, empatijo in zdrave odnose.

Naslednji članek
Malček

Zato so junijski otroci tako posebni

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1734