vpliv družbenih omrežij
Ko otrok začne spletna prepričanja doživljati kot svoja: kaj morajo vedeti starši
Otrok pride iz šole in nenadoma ponovi mnenje, ki ga doma še nikoli niste slišali. Prepričan je, da mora biti videti na določen način, da so uspešni ljudje takšni in takšni ali da je določena skupina ljudi vredna manj od drugih. Ko ga vprašate, od kod mu to, odgovori: "Videl sem na TikToku."
Popkultura, zvezdniki in vplivneži: kje je meja med navdihom in obsedenostjo?
Izjave, kot so "Vse, kar si v življenju želim, je, da izgledam kot ona!", "Uspešen bom, ko bom živel kot on!" in "Lepa bom, ko bom spravila telo na obseg, kot ga ima ona!", starši slišijo vse pogosteje. V času družbenih omrežij, pretočnih platform in nenehne medijske izpostavljenosti so zvezdniki in spletni vplivneži postali vzorniki in tako pomemben del otroškega sveta. Otroci spremljajo njihove objave, posnemajo njihov slog oblačenja, govor in vedenje ter sanjajo o življenju, ki ga vidijo na zaslonih.
Zakaj vedno več otrok trpi za bigoreksijo in kako jo prepoznati
V zadnjih letih strokovnjaki opažajo zaskrbljujoč pojav – vse več otrok in najstnikov, predvsem dečkov, trpi zaradi mišične dismorfije oziroma bigoreksije. Gre za psihično motnjo, ki vodi do obsesivne skrbi za mišično maso in telesni videz. Ta motnja pogosto ostane neprepoznana, saj starši in okolica simptome pogosto zamenjajo za običajne najstniške skrbi glede telesa.
Kaj vaš sin morda doživlja na spletu, pa vam ne pove
Nove raziskave organizacije Crisis Text Line, ki temeljijo na analizi več kot 71.000 anonimnih kriznih pogovorov z dečki in moškimi, razkrivajo zaskrbljujoč, a hkrati pomemben vpogled v to, kako mladi fantje doživljajo spletni svet, odnose in čustveno stisko.
Popcorn Brain: Kako digitalni svet vpliva na otroške možgane?
V zadnjih letih strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo na pojav, imenovan "popcorn brain" (dobesedno možgani pokovke). Gre za izraz, ki opisuje stanje, ko so možgani zaradi stalne digitalne stimulacije – kratkih videov, obvestil, družbenih omrežij in večopravilnosti – navajeni hitrih dražljajev in zato težje vzdržujejo pozornost pri počasnejših dejavnostih, kot so branje, učenje ali pogovor.
Slaba koncentracija pri otrocih: kaj ima večji vpliv – igre ali družbena omrežja?
V digitalni dobi se številni starši sprašujejo, kaj ima večji negativni vpliv na otroke – družbena omrežja ali videoigre. Še posebej pogosto se pojavlja skrb glede slabše koncentracije, nemira in nezmožnosti daljšega osredotočanja. Presenetljivo pa novejše raziskave kažejo, da glavni krivec niso igre, temveč prav družbena omrežja.
Pogovor z najstnikom brez tabu tem: Kako začeti?
Pogovor z najstnikom je lahko izziv, vendar so ključi do odprte in iskrene komunikacije izbira pravega trenutka, spoštljiv pristop ter postavljanje odprtih in spoštljivih vprašanj. Pomembno je, da se izogibate burnim odzivom, ostanete mirni in delite svoje izkušnje.
Ali bomo tudi v Sloveniji mladostnikom prepovedali družbena omrežja?
Avstralija je postala prva država na svetu, ki je mladostnikom omejila dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih zdaj razmišljajo tudi pri nas. Na ministrstvu za digitalno preobrazbo kot eno od možnih rešitev omenjajo evropsko digitalno osebno denarnico, ki bi omogočala zanesljivo preverjanje polnoletnosti uporabnikov.
Kako prepoznati duševno stisko pri otroku in mladostniku: vpliv osamljenosti in zaslonov
10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja – dan, namenjen ozaveščanju o pomenu skrbi za duševno počutje, odpravljanju stigme in spodbujanju odprtega pogovora o tem, kar se dogaja v nas. V današnjem hitrem in digitalno prepletenem svetu je skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov še posebej pomembna, saj se soočajo z izzivi, ki vplivajo na njihove odnose, čustveno stabilnost in samopodobo.
Telefon vpliva na odnos z otroki, tudi ko ga ne uporabljamo več – nova raziskava
Vsi se trudimo biti bolj prisotni starši. Tako na primer omejujemo čas, ki ga preživimo na družbenih omrežjih, ko smo z otroki. A nova raziskava razkriva nekaj presenetljivega: naša uporaba telefona vpliva na odnos z otroki tudi takrat, ko napravo že odložimo.
Kako lahko najstniku pomagamo preoblikovati FOMO v JOMO?
Današnji najstniki odraščajo v svetu, kjer se neprestano nekaj dogaja - in to ne le tam nekje zunaj, temveč tudi na zaslonu, v obliki neskončnih objav, sporočil, všečkov ... Skoraj nobena izkušnja ni več zgolj trenutek, ki se zgodi in mine, saj se vse beleži, deli in komentira. V tem kontekstu ni presenetljivo, da se mnogi najstniki soočajo z občutkom, da nekaj zamujajo. Ta občutek ima tudi svoje ime: FOMO (ang. fear of missing out), strah pred tem, da niso del nečesa pomembnega, vznemirljivega. Pa je res nujno, da so vedno vključeni v vse? In kako jim kot starši lahko pomagamo, da ta tesnoben občutek nadomestijo z nečim globljim - z JOMO (ang. joy of missing out), veseljem, da sledijo sebi, ne glede na zunanje pritiske?
Adolescenca: serija, ki sproža pogovor o tem, kam peljemo naše otroke
Serija Adolescenca, ki pripoveduje zgodbo o 13-letnem fantu, aretiranem zaradi grozljivega zločina, je povzročila val tesnobe med mnogimi starši – tudi v Sloveniji. Serija namreč opozarja na rastoči vpliv toksičnih in mizoginističnih vsebin, ki so dostopne otrokom in mladostnikom, še posebej prek družbenih omrežij.
Zakaj najstniki težko ohranjajo koncentracijo?
Mnogi starši in učitelji opažajo, da imajo najstniki pogosto težave s pozornostjo in daljšo osredotočenostjo. Razlogi za to so številni in kompleksni, povezani pa so z biološkimi, psihološkimi in okoljskimi dejavniki. Razumevanje le-teh ter uvajanje ustreznih strategij lahko bistveno pripomoreta k boljšemu obvladovanju izzivov s koncentracijo. V nadaljevanju preverite, kako jih lahko pri tem podprete.
Zakaj je humor generacije Z tako nenavaden?
Za večino ljudi, ki so starejši od 30 let, se zdi humor generacije Z pogosto tuj, kajti njihov humor je temačen ter nabit s cinizmom, absurdom in je hitro spreminjajoč.
Rebekin sindrom – patološko ljubosumje na nekdanje partnerke svojega partnerja
Ljubosumje je čustvo, ki se običajno pojavi kot odziv na občutek strahu, da nekaj, kar pripada nam, uhaja drugam. V partnerskih odnosih so to čustven stik, pozornost, nežnost, telesni dotiki, prosti čas, ki jih partner lahko namenja drugi osebi. Ko pa ljubosumje postane burno, neracionalno, pretirano, se lahko razvije v patološko obliko, ki ima izrazito razdiralen vpliv na odnos. Retroaktivno ljubosumje ali Rebekin sindrom je izraz, ki ga uporabljamo za opis obsesivnega in prekomernega ljubosumja na nekdanje partnerke sedanjega partnerja.
Koliko časa pred zasloni je preveč?
V današnji digitalni dobi so zasloni postali sestavni del življenja otrok. Od tabličnih računalnikov in pametnih telefonov do televizorjev in računalnikov. Vse te naprave ponujajo zabavo, izobraževalne vsebine in socialno interakcijo. Vendar se postavlja vprašanje, koliko časa pred zasloni je preveč in kje naj potegnemo črto varne uporabe zaslonov pri otrocih?
Sindrom mamaposter: zakaj nisem dobra mama?!
O imposterjevem sindromu ali sindromu prevaranta v materinstvu (ang. momposter) govorimo takrat, ko se mati spopada z izrazitim občutkom nesposobnosti, nevrednosti, neustreznosti in predvsem tem, da ni dobra mati. Dvome vase pogosto spremljajo tudi perfekcionizem in močni pritiski nase. Takšna miselnost vpliva ne le na mater, temveč na celotno družino. V nadaljevanju preverite strategije, ki so v takšnem primeru lahko v veliko pomoč.
Dr. Marija Anderluh: ''Za otrokov razvoj ni dobro, če zasloni prevzamejo vlogo varuške"
Kako na otroka in mladostnika vplivajo raznovrstne naprave, ki so danes na dosegu rok? Kdaj je uporaba naprav prezgodnja? Kakšen vpliv na duševno zdravje in samopodobo na otroke in mladostnike imajo družbena omrežja? Kako pomembno je, da kot starši nadzorujemo, kdaj in kako se uporabljajo raznorazne naprave? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.
To se lahko na TikToku zgodi vašemu otroku
Zagotovo vam bo večina najstnikov potrdila, da je izmed vseh družbenih omrežji trenutno največji 'vajb' TikTok. In čeprav se vam kot staršu zdijo vsebine na TikToku nesmiselne, bizarne ali morda skrb vzbujajoče, je pomembno, da omenjeno platformo poznate in jo vsaj do neke mere tudi spremljate.
Če imate doma najstnika, vam svetujemo to
V današnjem digitalnem svetu so družbena omrežja postala osrednji del življenja mnogih ljudi, zlasti najstnikov. S prihodom vplivnežev pa se je dinamika uporabe družbenih omrežij še dodatno spremenila. Vpliv družbenih omrežij in vplivnežev na najstnike je lahko kompleksen, zato je pomembno, da starši razumemo te vplive in se znamo ustrezno odzvati.
Zakaj kot mama konstantno čutim krivdo?
Vsaka mama se kdaj srečuje z občutkom, da ni dovolj dobra. Morda vas skrbi, da ne namenjate dovolj časa ali pozornosti otroku, da niste dovolj sproščeni v vlogi mame ali pa da ste prestrogi. Morda vam je žal, ker vas je službena odgovornost odvrnila od pomembnega dogodka za otroka. Občutek mamine krivde se lahko začne že v trenutku, ko se odločite za nosečnost, in traja vse življenje. Kako se soočati s tovrstnimi občutki?
#samopoškodovanje na družbenih omrežjih
Družbena omrežja preplavlja nov trend samopoškodovanja, kaže pa se predvsem v deljenju fotografij z ranami, ki si jih najstniki zadajo sami. Gre za nazorne fotografije ožganin, ureznin in opeklin pri čemer uporabljajo tudi ključnike, kot so denimo "samopoškodovanje", "sovražim se" in "rezanje". Podatki so skrb vzbujajoči, saj je bilo v letu 2018 na družbenem omrežju Instagram identificiranih več kot 1,2 milijona najstniških objav na to temo.
Mateja iz UKC Maribor: Vsak dan smo priča rojstvu novega življenja
Spremljati in voditi rojstvo otroka je zelo odgovorna naloga, ki s seboj nosi tudi veliko lepih in dragocenih trenutkov. Na mednarodni dan babištva, ki ga vsako leto obeležujemo 5. maja in smo ga tudi pred nekaj dnevi, smo o tem pomembnem, a velikokrat še vedno premalo poznanem poklicu spregovorili z diplomirano babico Matejo Miklič, ki že 12 let dela v porodni sobi, poleg tega tudi na oddelku za patološko nosečnost in otročnice v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Takšno šolo obiskuje Barron Trump!
V ponedeljek so slovenski otroci ponovno sedli v šolske klopi, dan pozneje pa je s poukom pričel tudi najbolj znan Američan slovenskih korenin, 13-letni sin sin ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove slovenske soproge Melanie, Barron. Za razliko od naših najstnikov se mu verjetno ni bilo potrebno ukvarjati z nabavo učbenikov in zvezkov, zagotovo pa mu učitelji ne gledajo skozi prste, ko gre za nabiranje znanja – navsezadnje obiskuje prestižno zasebno šolo, ki izobražuje bodoče doktorje znanosti in uspešne poslovneže. Po kateri poti pa bo krenil Barron?
