slovenski učenci
Slovenija med vodilnimi v rasti znanja učencev
Pedagoški inštitut in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sta na novinarski konferenci v Ljubljani predstavila rezultate prve mednarodne longitudinalne raziskave rasti znanja matematike in naravoslovja na prehodu iz četrtega v peti razred – Longitudinalne raziskave TIMSS 2023–2024.
Letno pri 400 do 500 slovenskih otrocih odkrijejo okvare sluha
Že v porodnišnici dva ali tri dni po rojstvu preverijo sluh in približno pri enem od 1000 novorojenčkov so potrebne nadaljnje preiskave. A največ okvar se izkaže pozneje in sluh se z leti slabša. O obravnavi otrok z okvarami sluha sta spregovorila vodja Avdiološkega centra in otokirurške dejavnosti na Kliniki za ORL in CFK v ljubljanskem kliničnem centru, dr. Saba Battelino, in direktor Centra za sluh in govor Maribor, Samo Rumež.
Zakaj je tako pomembno, da otroci glasno berejo, in kako jih motivirati?
Otroci se znajo v začetku upirati, saj jim glasno branje predstavlja velik napor, in takrat je tudi na starših, da vztrajamo, da jim pomagamo in jih spodbujamo, da naredimo branje privlačno in zabavno. Na kakšne načine lahko najmlajšim približamo ljubezen do knjig in zakaj je (glasno) branje tako pomembno? Preverite nasvete strokovnjakinj!
Kako pomagati otroku pri težavah v šoli?
Kaj lahko naredimo starši, ko se otrok sooča s težavami v šoli? Za vas smo pripravili nekaj praktičnih nasvetov.
Je epidemija vplivala na raven znanja otrok?
V preteklih dveh letih je epidemija močno vplivala tudi na osnovnošolce. Učitelji opažajo, da so se v njihovem znanju pojavile velike vrzeli. Potrebno bo veliko truda, da jih zapolnijo ter nadgradijo in utrdijo znanje. Zato so se slovenski učitelji združili in ponudili zabavnoresne vsebine, s katerimi bodo otroci hitreje in lažje dopolnili in utrdili svoje znanje.
Šolska tekmovanja – da ali ne in koliko, da jih ne bo preveč?
Šola je tekmovanje že sama po sebi in dodaten izziv lahko med drugimi zunajšolskimi dejavnostmi predstavljajo tudi šolska tekmovanja. Večina nanje prijavljenih učencev jih doživlja pozitivno, nekateri pa so lahko zaradi njih preobremenjeni in pod (pre)velikim pritiskom. Katerim otrokom koristijo in katerim škodijo ter zakaj, je razložila magistrica zakonskih in družinskih študij, zakonska in družinska terapevtka stažistka, Tjaša Šuštar.
Znakovni jezik in jezik gluhoslepih vpisana v ustavo Republike Slovenije
Letno pri od 400 do 500 slovenskih otrocih odkrijejo okvare sluha. Nekateri otroci pozneje za podporo pri učenju govora ali kot samostojno komunikacijo uporabljajo slovenski znakovni jezik (SZJ), ki vsebuje prvine govorjenega jezika in katerega izvajanje poteka s kretnjami, mimiko, gibanjem telesa in govorom. V petek bosta znakovni jezik in jezik gluhoslepih vpisana v ustavo Republike Slovenije. Majhna zmaga in korak bližje k enakopravnosti za vse gluhe in naglušne osebe.
Breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, je večje, kot si mislimo
Slovenski psihologi menijo, da lahko že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta, zato pristojne institucije pozivajo, da pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije upoštevajo tudi znanstvena in strokovna spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije na otroke in mladostnike.
Ni nujno, da je najstnik len, če ima slabe ocene
Len, naveličan, zdolgočasen, neosredotočen, zadirčen, muhast ... Samo spal bi, igral računalniške igrice, deskal po spletu in se družil s prijatelji ... Šola mu je zadnja skrb na svetu. Besede, s katerimi marsikateri starši opisujejo svojega najstnika. Ampak, ali je res?
Ste napisali otroku opravičilo, ker se bo pridružil Podnebnemu štrajku?
Petkovim protestom, s katerimi bodo mladi znova izrazili zahteve za ukrepanje proti podnebnim spremembam, se bodo pridružili tudi slovenski učenci in dijaki s Podnebnim štrajkom. V šolah sicer skrb mladih za zdravo okolje podpirajo, so pa nekateri ravnatelji in starši zadržani do shodov, ki so med poukom. Ministrstvo posebnih navodil šolam ni dalo.
Kako srčkan kuharček! Čisto 'sam' je naredil lazanjo
Topi se nam srce. Ob gledanju malega kuharskega mojstra Romana se bo zagotovo tudi vam.
Učilnica kot virtualni svet: 'Vesela sem, da učim v Sloveniji!'
"Torej, v zadnjem času je šolski sistem na Finskem za nas postal Bog šolskih sistemov. / ... / Vesela in ponosna sem, da lahko učim tu – v naši Sloveniji. <3" je na Facebooku zapisala učiteljica Nina Jelen. Učilnico je spremenila v virtualni svet in zmagala na evropskem natečaju!
Poskusi so otrokom zanimivi
Te dni poteka 24. slovenski festival znanosti, in ker se obetajo tudi eksperimenti, raziskovanje, nas je zanimalo, ali so otroci nad tem navdušeni. Povprašali smo učence 9. razreda ljubljanske osnovne šole.
VOL17VE: Je slovenska šola dobra? Kako rešiti polemiko z učbeniki? Financirati zasebno javno šolo ali ne?
Problematika dragih učbenikov, financiranje (zasebnega) šolstva, odhajanje mladih diplomantov v tujino, pa tudi preobremenjenost učencev, dijakov ter učiteljev, je zgolj nekaj pomembnih tematik, do katerih bi moral zavzeti stališče (novi) predsednik republike. Nekaj vprašanj na temo šolskega sistema v Sloveniji smo zastavili devetim kandidatom za predsedniški stolček.
FOTO: 'Ne samo učilnice, dobili smo tudi stranišča. Hvala, Slovenija!'
Leta 2012 je vihar uničil šolo v kraju Nyangungu v Burundiju. Skoraj 900 otrok je ostalo brez šole in možnosti za izobraževanje, lokalna skupnost pa je za pomoč prosila slovensko misijonarko. V akcijo gradnje nove šole sta se vključila Slovenska karitas in zunanje ministrstvo ter razveselila tamkajšnje otroke z novo šolo.
Ali učitelji v Sloveniji dovolj motivirajo učence?
Rezultati o blagostanju učencev iz mednarodne raziskave PISA kažejo, da je večina slovenskih 15-letnikov zadovoljna s svojim življenjem. Podobno kot učence drugih držav OECD jih je strah pred preverjanjem znanja in poročajo o podobni meri medvrstniškega nasilja. Medtem sta na nižji ravni občutek pripadnosti šoli in storilnostna motivacija.
Prihodnje šolsko leto NPZ že v tretjem razredu, devetošolci pa bodo iz preverjanja dobili oceno
Z naslednjim šolskim letom bodo osnovne šole izvajale nacionalno preverjanje znanja že v tretjem razredu. Preverjanje bo nato potekalo še v šestem in devetem razredu. Rezultati testov v zadnjem razredu bodo nato spremenjeni v oceno, ki se bo pri posameznem predmetu zapisala v redovalnico.
Če otroci v razredu nosijo copate, dosežejo boljše rezultate pri testih
Nam je povsem samoumevno, da so otroci v osnovni šoli obuti v coapte, toda dejansko ne vemo, da to pripomore k boljšemu učnemu uspehu. To so namreč ugotovili raziskovalci z univerze Bournemouth.
Pri katerih predmetih imajo slovenski osnovnošolci nadpovprečno znanje?
Rezultati raziskav TIMSS 2015 kažejo, da matematično in naravoslovno izobraževanje pri nas dosega odlična znanja med učenci in gimnazijci. Slovenija je dosegla nadpovprečne in zelo visoke rezultate iz znanja matematike in naravoslovnih predmetov v osnovni šoli, ter matematike in fizike v gimnaziji, so povedali na Pedagoškem inštitutu.
Naši osnovnošolki med najuspešnejšimi na tekmovanju World's Scholar's Cup
Na Turnirju šampionov v Ameriki sta OŠ Dravlje zastopali Lina Leskovec, iz 9. razreda, in bivša učenka Ajda Tomažin, sedaj dijakinja Škofijskega zavoda Sv. Stanislava v Ljubljani. Pohvalita se lahko z vrhunskim dosežkom, kljub temu da se za tekmovanje nista posebej pripravljali.
Osveščanje o varni rabi interneta
Tudi letošnji februar bo v številnih državah z vsega sveta postregel z vrsto aktivnosti za osveščanje o varni rabi interneta. Osrednji dogodek bo dan varne rabe interneta, ki vsako leto zaznamuje drugi torek v februarju, letos torej 9. februarja.
Raba računalnikov v šolah – boljši učni rezultati
Slovenski 15-letniki pri pouku uporabljajo splet v povprečju 28 minut na dan, kaže poročilo OECD o uporabi računalniške tehnologije med mladimi v procesu izobraževanja. Kot navaja, pa večja raba računalnikov pri pouku ne vodi nujno k boljšim učnim izidom. Pravi prispevek IKT k učenju je treba še v celoti izkoristiti in uresničiti.
Koliko obveznega pouka je v drugih evropskih državah?
Obvezno šolanje, ki ga pri nas predstavlja devetletka, je le v redkih evropskih državah krajše, v nekaterih pa traja 12 let. Tudi obseg obveznega pouka v tem času se med državami zelo razlikuje in sega od povprečno okoli 550 do 1000 ur v šolskem letu. Slovenski otroci imajo v osnovni šoli okoli 6300 ur obveznega pouka, povprečno okoli 700 na leto.
Kako dobro obvladajo naši učenci računalnik?
V mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti ICCS 2013 so se slovenski učenci uvrstili nekoliko nad povprečje. Tudi v Sloveniji so deklice dosegle boljši povprečen rezultat kot dečki, praviloma nižje rezultate pa imajo učenci z imigrantskim ozadjem. Razlike se pojavljajo tudi glede na to, ali imajo učenci doma računalnik ali ne.
Sporno ožigosanje otrok na slovenski OŠ?!
Učenci IV. Osnovne šole Celje se pred kosilom registrirajo s posebnim ključkom. Če njihovi starši niso poravnali položnice za prehrano, naprava začne piskati. Obrnili smo se na inštitucijo Varuh človekovih pravic RS, ali je to sploh primerno in ali niso na takšen način otroci ožigosani.
Kdaj v situacijo vključiti policijo?
Naši otroci so pogosto žrtve izsiljevanja, ki vsebuje različne oblike nasilja, pravijo na policiji. Mnogi se zaprejo vase in nočejo ''špecati'', drugi se uprejo. A da se z otrokom nekaj dogaja, bomo starši lahko prepoznali po njegovem obnašanju.
Močnejša povezanost med različnimi generacijami
Nekoč je bila vez med babico in vnukom veliko močnejša, kot je danes. Slovenska humanitarna organizacija se že od leta 2006 trudi vzpostaviti medgeneracijsko sodelovanje med mladimi in starejšimi. Pridružile so se mu številne osnovne in srednje šole.
Zakaj je zajtrk tako zelo pomemben?
Vsi starši bi se morali zavedati pomena zajtrka – ne samo zaradi sebe, pač pa zaradi otrok. Zajtrk je najpomembnejši obrok, ki bi ga morali zaužiti vsi.
Osveščanje mladih o trgovini z ljudmi
S projektom Vijolica želi društvo Ključ osveščati mlade, njihove starše in zaposlene na šolah o pasteh trgovine z ljudmi. Z Mojco Kunaver, vodjo preventivnih programov društva Ključ, smo se pogovarjali, kako ga izvajajo in kako so se na vse tako pomembne informacije odzvali slovenski dijaki.
Srečo sem našla v Mehiki ...
Življenje je nepredvidljivo. Ni malo Slovencev, ki si življenjske partnerje najdejo v tujini, se tja preselijo in tudi načrtujejo družino. V tokratnem intervjuju vam predstavljamo Matejo Pineda, ki z možem Mehičanom pričakuje prvega otroka.
