razvoj govora

Kaj zmore vaš dojenček pri 3 mesecih? Te spremembe vas bodo navdušile

Kaj zmore 3-mesečni dojenček? Preverite razvojne mejnike, spanje, prve nasmehe, pasenje kravic in znake, kdaj vprašati za nasvet pediatra.

Vloga znakov in simbolov v kognitivnem in čustvenem razvoju otroka

Kako vemo, da ima dojenček priraščen jeziček?

Ankiloglosija, splošno znana kot priraščen jeziček, je stanje, ki se pojavi, ko je trak kože pod jezikom krajši kot običajno, kar omejuje gibanje jezika. Ta na videz nepomembna težava ima lahko pomembne posledice tako za dojenčke kot za odrasle.

Psihologi opozarjajo: teh 6 povedi razkriva narcisoidnega očeta

Psihologi vse pogosteje opozarjajo, da imajo narcisoidni starši (zlasti očetje) tipične vzorce govora, ki posameznika čustveno manipulirajo, zmanjšujejo njegovo samozavest in utrjujejo občutek neustreznosti. Preverite, za katere vzorce gre.

Digitalni avtizem? Znaki, na katere morate biti pozorni pri otroku

V sodobni digitalni dobi so zasloni postali nepogrešljiv del našega vsakdana, tudi otrokovega življenja – pogosto že od najzgodnejših let. Čeprav tehnologija prinaša številne prednosti, lahko prekomerna izpostavljenost zaslonom povzroči resne težave v otrokovem razvoju. Ena izmed teh težav je t. i. digitalni avtizem.

'Mami, zakaj si vedno na telefonu?'

Telefon je postal stalni spremljevalec staršev. A kaj se zgodi z otrokom, ko je zaslon pomembnejši od pogleda?

Kaj vam dojenček sporoča brez besed

Komunikacija med staršem in dojenčkom se začne veliko prej, preden otrok izgovori svojo prvo besedo. V prvih mesecih in letih življenja se otrok uči sveta predvsem prek neverbalnih signalov – pogleda, nasmeha, telesne drže, dotika, gibov in zvokov. Ti tihi znaki predstavljajo otrokovo prvo obliko jezika, s katerim izraža potrebe, čustva in zanimanje za okolico.

Kaj zmore vaš dojenček v prvih treh mesecih?

Prvi meseci z novorojenčkom so polni čudenja, presenečenj in novih izkušenj. Starši pogosto opazujejo vsak gib, izraz in zvok ter se sprašujejo, ali se njihov dojenček razvija 'po tabeli'.

Kako prepoznati prve znake avtizma pri malčku

Zgodnji znaki avtizma pri dojenčku ali malčku so pogosto subtilni, a ključni za pravočasno prepoznavo.

Kaj storiti, ko otrok govori nerazumljivo? To svetujejo logopedi

Veliko staršev se znajde v situaciji, ko njihov otrok govori, a ga kljub vsemu težko razumejo. Otrok morda uporablja svoje besede, izpušča glasove ali pa govori zelo hitro in nerazločno. Takšni trenutki so lahko frustrirajoči tako za otroka kot za starše, saj nerazumevanje pogosto vodi v ponavljanje, napetost ali celo jok.

Vaš glas je zlata vreden: Kako petje gradi otrokovo komunikacijo

Starši že stoletja pojejo uspavanke in otroške pesmi svojim dojenčkom, a najnovejše raziskave kažejo, da ima to vedenje večji pomen kot le pomirjanje ali ustvarjanje vzdušja.

Deček z 2 % možganov, ki je presenetil svet

Ko so zdravniki med nosečnostjo staršema Noaha Walla sporočili, da ima njun otrok le približno 2 odstotka razvitih možganov, so bile napovedi izjemno črne. Po ocenah specialistov naj deček ne bi preživel poroda, če pa že, naj ne bi bil sposoben osnovnih življenjskih funkcij.

Kdaj je čas, da otrok preneha uporabljati dudo?

Duda je pogosto nepogrešljiv pripomoček za pomirjanje dojenčkov. Čeprav marsikomu predstavlja hitro rešitev v stresnih trenutkih, zobozdravniki opozarjajo, da lahko njena dolgotrajna uporaba negativno vpliva na razvoj otrokove čeljusti, zobovja in celo govora.

Previdno: Ta navada lahko vpliva na otrokov govorni razvoj

Mnogi starši omogočajo otrokom uporabo mobilnih naprav, vendar je pomembno spremljati, koliko časa preživijo z njimi.

Zakaj se lesene igrače vračajo v ospredje

V zadnjih letih so trajnostne igrače iz nišne izbire postale pravi trend. Starši jih ne izbirajo le zaradi privlačnih oblik in izgledov, temveč zaradi premišljenih razlogov, saj so trpežne, varne, izdelane iz naravnih ali obnovljivih materialov, hkrati pa podpirajo otrokov razvoj in zmanjšujejo vpliv na okolje.

Ali veste, kaj je hiperleksija – 'motnja pametnega otroka'?

Hiperleksija je motnja, ki označuje sposobnost branja in neverjetno sposobnost pomnjenja že pri zelo majhnih otrocih. Poznana je tudi pod imenom "motnja pametnega otroka".

Učenje tujega jezika pred 7. letom? Da, začnemo lahko že z dojenčki

Učenje tujega jezika se lahko začne mnogo prej kot v osnovni šoli. Strokovnjaki ugotavljajo, da je zgodnja izpostavljenost jeziku izjemno dragocena: otroku ne pomaga le pri poznejšem znanju angleščine, temveč spodbuja tudi razvoj možganov, samozavesti in povezanosti s starši. Kdaj začeti in kako zgodnje učenje poteka v praksi, pojasnjuje Nina Žerjal, profesorica angleščine in italijanščine.

Jecljanje pri otrocih: kako prepoznati težavo in pravočasno pomagati

Jecljanje je ena izmed najpogostejših govorno-jezikovnih motenj pri otrocih, ki prizadene približno 1 % svetovne populacije. Čeprav je jecljanje pogosto začasno in se pri mnogih otrocih sčasoma umiri, je pomembno, da starši in vzgojitelji pravočasno prepoznajo znake ter otroku nudijo ustrezno podporo.

Duda, steklenička, otroški voziček – kdaj se jih znebiti?

Otroci hitro odraščajo in pride čas, ko jih morate odvaditi od nekaterih navad, kot so sesanje dude, golo tekanje naokoli, pitje po steklenički in vožnja v otroškem vozičku. Veliko staršev ne ve, kako bi se lotili tega podviga, zato smo za vas pripravili nekaj nasvetov, ki vam bodo lahko v pomoč.

Mali borec Vid: petletnik iz Maribora, ki se ne preda kljub redki bolezni

Petletni Vid iz Maribora se pogumno sooča z izjemno redko in zahtevno genetsko boleznijo – sindromom SYNGAP1, ki močno vpliva na delovanje možganov, razvoj, gibanje in govor.

Tri fraze, ki razkrivajo, da vaš otrok postaja samostojen

Otroštvo je obdobje hitrih sprememb – tako telesnih kot čustvenih in socialnih. Starši pogosto z navdušenjem spremljajo vsak napredek svojega otroka, od prve besede do prvega samostojnega koraka. A prav skozi prve samostojne izraze in fraze otroci jasno kažejo, da rastejo in razvijajo svojo neodvisnost.

Ali vaš otrok kaže znake avtizma? Prepoznajte jih pravočasno in mu pomagajte

Ko starši prvič opazijo, da je z njihovim otrokom nekaj drugače, se pogosto znajdejo pred številnimi vprašanji in dvomi. Avtizem kot razvojna motnja je zelo raznolik in se pri vsakem otroku kaže drugače, zato je prepoznavanje zgodnjih znakov ključnega pomena za pravočasno pomoč.

Je vaš otrok pripravljen na šolo? Kako mu pomagati pri izgovorjavi črk

Pred vstopom v šolo starše pogosto skrbi, ali so njihovi otroci pripravljeni na ta korak in imajo dovolj znanja, da bodo kos vsem izzivom. Med številnimi vprašanji pa se poraja tudi, kako otroku pomagati, da do vstopa v šolo osvoji izgovorjavo vseh črk. Na to in na druga vprašanja, ki so nam jih postavili naši bralci, odgovarja Anja Apih, magistrirana profesorica logopedije in surdopedagogike.

Nove Logopedske pravljice za razvoj govora v aplikaciji Lahkonočnice

Z logopedskimi težavami naj bi se v Sloveniji srečeval vsak tretji otrok. Ob večletnih čakalnih vrstah so starši mnogokrat prepuščeni sami sebi. Kakovostni didaktični pripomočki, kot so Logopedske pravljice Lahkonočnice, so zato dobrodošli. Priljubljene zvočne pravljice, ki se osredotočajo na težje izgovorljive glasove, so dobile svoje nadaljevanje s še več vajami za slušno razlikovanje, izgovorjavo in razvoj motorike govoril. Obstoječim 12 Logopedskim pravljicam se pridružuje 8 novih, ki jih je A1 Slovenija ustvaril skupaj z logopedinjo Moniko Rataj in pisateljem Boštjanom Gorencem – Pižamo. Interpretirajo jih znani dramski igralci in igralke starejše generacije. Izhajale bodo tri četrtke zapored, prve tri so že na voljo v brezplačni aplikaciji.

Kaj storiti, če otrok pri dveh letih še ne govori?

Govorni razvoj otroka se prične s prvim dnem, ko malček pride na svet in z jokom prvič aktivira svoje glasilke. S starostjo se govorni razvoj počasi razvija do te točke, da malček prične govoriti razumljivo. Starši, ki opazujemo otrokov razvoj, se nam pri tem pojavljajo številna vprašanja, ki ste nam jih zaupali tudi naši sledilci na družbenih medijih. Med njimi so: 'kdaj bo moj otrok postal razumljiv?', 'kaj storiti, če otrok pri dveh letih še ne govori?', 'kako vem, kdaj je treba obiskati logopeda?' in številna druga.

Tako bo tudi vaš otrok rad bral

Otroke k raziskovanju in odkrivanju novih stvari žene radovednost. Ta pa pogosto vodi v željo po branju ter posledično h krepitvi bralnih navad. Kako torej vzbuditi radovednost pri otroku ter postaviti temelje za dobre bralne navade? V nadaljevanju razkrivamo 5 načinov.

Kdaj naj bi otrok začel govoriti?

Eden največjih mejnikov v razvoju dojenčka je, ko izgovori svoje prve besede. Čeprav se morda zdi, da bo to trajalo dlje, kot si želite, se jezikovni razvoj začne že pred rojstvom. Preberite, kdaj lahko pričakujete prve besede in kako lahko spodbudite svojega malčka, da se začne izražati.

Razvoj sluha in govora od rojstva do petega leta starosti

V porodnišnici od dva do tri dni po rojstvu dojenčkom pregledajo sluh in približno pri enem od 1000 novorojenčkov so potrebne nadaljne preiskave. A največ okvar se v resnici izkaže pozneje, najpogosteje v obdobju od dveh do treh let starosti, ko se govor otroka ne razvija pravilno. V spodnjih vrsticah smo pripravili vodič razvoja sluha in govora pri otroku od rojstva do petega leta starosti, ki vam bo lahko v pomoč pri odkrivanju morebitnih težav.

Medicinski razlogi za opustitev dojenja so redki

Mati in otrok od prvega trenutka vzpostavita čustveno vez, med drugim tudi z dojenjem, ki velja za naraven način hranjenja dojenčka v prvih mesecih njegovega življenja. Z dojenjem zagotovimo otroku vsa potrebna hranila in v njem spodbudimo prijetne občutke, od varnosti, pripadnosti do globlje povezanosti. O dojenju smo se pogovarjali tudi s pediatrinjo in mednarodno svetovalko za laktacijo prim. Andrejo Tekauc Golob.

Družinski festival v Europarku: glasbeni spektakel s Trkajem in zabava za vso družino

Mariborski Europark bo ta konec tedna, 24. in 25. januarja, postal središče nepozabnega družinskega dogajanja. V sodelovanju z Baby Centrom so pripravili Družinski festival, kjer bodo z zanimivimi vsebinami in dogajanjem navduševali tako starše kot otroke. Dvodnevni festival v nakupovalno destinacijo prinaša pester program, ki zajema vse od strokovnih predavanj za starše, predstavitve otroške opreme, posebnih popustov ter zabavnih aktivnosti za najmlajše. Vrhunec festivala pa bo zagotovo nastop priljubljenega raperja Trkaja z Repki.

Otrok podeduje inteligenco po mami

Starši si želijo spodbuditi razvoj otroških možganov, kar je velik izziv v času sodobnih tehnologij, ki vedno več stvari naredijo namesto otrok.

Lahko pogosta vnetja ušes vplivajo na otrokov razvoj govora?

Kronična vnetja ušes lahko upočasnijo razvoj otrokovega govora, kažejo nove raziskave.

Zato je dobro počakati s prerezom popkovine

Nekoč so tako delale že naše babice. Vmes je bilo obdobje hitrega in takojšnjega prereza popkovine, danes pa v vseh slovenskih porodnišnicah počakajo na konec utripa, če je le mogoče. Zakaj je pomembno, da je ne prerežemo takoj, je razložila izkušena obporodna spremljevalka Špela Peternel, pozitivne učinke pa so pokazale tudi raziskave.

Ne, prva beseda praviloma ni "mama"

Novopečeni starši komaj čakajo prve besede svojega malega zakladka. In čeprav mamice upamo, da bomo čim prej zaslišale "mama", praviloma to ni prva beseda. Pri nas so bile denimo "da, da", "ba, ba" in "ne, ne, ne".

Znaki in lastnosti narcističnih otrok

O narcisizmu pri otrocih se dokaj malo govori, saj ga je zaradi intenzivnega razvoja otroka zelo težko opredeliti. Otroci gredo namreč skozi različne razvojne faze, ki na nekaterih mestih spominjajo tudi na narcistične lastnosti. Kljub temu pa je dobro vedeti, da otrok lahko izraža povečano narcistično vedenje. Kaj je zanj značilno, kakšni so sploh možni vzroki za razvoj narcisizma in kako ukrepati, preverite v spodnjem prispevku.

Polovici mladih grozi naglušnost

Nova študija kaže, da je kar 1,35 milijarde mladih po svetu v nevarnosti, da bodo (vsaj delno) izgubili sluh zaradi 'nevarnega poslušanja' avdio zvoka.

Kako otroka učiti komunikacijskih veščin

Komunikacijske veščine so bistvene za otrokov razvoj, saj pripomorejo k lažjemu in jasnejšemu izražanju misli, občutkov in idej, omogočajo lažje oblikovanje odnosov z drugimi ter večajo sposobnosti reševanja problemov. V nadaljevanju preverite konkretne načine, kako otroka na zabaven način spodbuditi h komunikaciji, širjenju besednega zaklada in učenju empatije.

Vse, česar niste vedeli o avtizmu

Avtizem ali motnja avtističnega spektra (MAS) je nevrološka razvojna motnja, za katero so značilne težave na treh področjih – pri socialni komunikaciji, pri socialni interakciji in pri fleksibilnosti mišljenja.

Kakšno zvezo ima risanka s pospravljanjem?

"Kazni v nobeni obliki niso primerne, če gre za umetno povzročitev trpljenja in nimajo zveze z izzivom. Na primer: če ne pospraviš igrač, ne bo risanke ali če ne poješ večerje, ti ne bom prebrala pravljice. Če otrok ne je večerje, bo lačen – toje naravna posledica. In pravljica nima prav nobene zveze z večerjo," pojasnjuje Dejana Dejanović.

Znaki, da je otrok varno navezan na starše

Varna navezanost se oblikuje, ko starši otroku v trenutkih vznemirjenosti zagotavljajo stabilnost in varnost, mu omogočajo svobodno raziskovanje okolice in se odzovejo na otrokove potrebe po tolažbi in stiku. Starši, ki se zavedajo in dosledno odzivajo na subtilne znake in vedenje otroka, bodo bolj verjetno oblikovali varno navezanost. Kadar starši ali skrbniki niso dosledni pri svojih odzivih, pa so otroci dovzetni za razvoj ene izmed oblik nevarne navezanosti.

Nasveti za uspešno sodelovanje ločenih staršev

Le redko se zgodi, da je starševstvo po razvezi enostavno in brez zapletov, sploh če imata bivša zakonca med seboj nerazčiščene zamere ali težje spore. Žal v veliko primerih povlečejo kratko prav otroci, ki se nehote znajdejo med dvema ognjema. A v njihovo dobrobit bi starši morali sodelovati – brez čustvenih manipulacij in naperjanja otrok drug proti drugemu. Zavedati se je treba, da otrok nikakor ni kriv za nastale okoliščine in da bi morali starši narediti vse, da lahko kljub razvezi še vedno ohranjajo kakovosten odnos z otrokom.

Letno pri 400 do 500 slovenskih otrocih odkrijejo okvare sluha

Že v porodnišnici dva ali tri dni po rojstvu preverijo sluh in približno pri enem od 1000 novorojenčkov so potrebne nadaljnje preiskave. A največ okvar se izkaže pozneje in sluh se z leti slabša. O obravnavi otrok z okvarami sluha sta spregovorila vodja Avdiološkega centra in otokirurške dejavnosti na Kliniki za ORL in CFK v ljubljanskem kliničnem centru, dr. Saba Battelino, in direktor Centra za sluh in govor Maribor, Samo Rumež.

Tako gledanje istih risank vpliva na otroke

Otroci zelo radi gledajo risanke in animirane filme. Včasih bi lahko celo isto risanko gledali vsak dan. In čeprav jih starši večinoma spodbujajo k ogledu novih, strokovnjaki trdijo, da je pravzaprav dobro, če si otroci večkrat ogledajo iste risanke. Preverite, zakaj.

Zato vaš dojenček najbolje spi v vaši postelji

Starši si pred prihodom dojenčka mnogokrat belijo glavo s tem, kje naj bo kotiček zanj, kako naj bo urejena sobica, ali je v domu dovolj prostora za novorojenčka, katera posteljica je najboljša in najbolj udobna zanj, a šele po prihodu otroka ugotovijo, da novo bitjece ne potrebuje veliko prostora, temveč zgolj toplino in bližino staršev. Zato je tudi zakonska postelja večkrat najljubši kraj za spanje dojenčka, saj se tam počuti varnega.

'Velika pričakovanja s strani staršev so veliki generatorji treme'

S Samanto Kobal, dramaturginjo, gledališko pedagoginjo in pripovedovalko otroških pravljic, smo se pogovarjali o številnih zanimivih temah. Med drugim nam je razložila, kako lahko otroku pomagamo premagati tremo in zakaj je pomembno, da spodbujamo njegovo kreativnost. Več o tem v spodnjem pogovoru.

Kako lahko prepoznamo Aspergerjev sindrom pri otroku?

Kakšni so znaki Aspergerjevega sindroma? Kdaj lahko starši posumijo, da ga njihov otrok ima, in kam se lahko obrnejo po nasvet, pomoč, svetovanje? Pojasnjuje direktorica Zavoda Centra za pomoč otrokom in staršem Žalec, Sabina Korošec Zavšek, profesorica defektologije in Floortime terapevtka.

Logopedinja svetuje, kako otroka spodbujati h govoru

Tokrat se vprašanja naših bralcev navezujejo na zgodnji govorni razvoj. Kdaj ukrepati, če pride do zaostanka v govornem razvoju, kako pomagati otroku, da začne govoriti več besed in na nekaj drugih vprašanj odgovarja Anja Apih, magistrirana profesorica logopedije in surdopedagogike. Kot logopedinja se usmerja na delo z otroki z zaostankom v govornem razvoju in artikulacijskimi motnjami. Na Instagramu vodi profil Logopednica.si, na katerem deli informacije o govornem razvoju otrok in koristne nasvete za starše.

Najboljši in najhitrejši rezultati ortodontije so vidni pri otrocih

Ste vedeli, da je ortodont za otroke ena od najpogosteje iskanih oziroma zaželenih oblik ortodontije pri nas? Seveda to ni nič presenetljivega, saj se najhitrejši in najboljši rezultati na tem področju zdravljenja zob pokažejo ravno pri otrocih. Cilj takšnega zdravljenja je torej z namestitvijo primernega zobnega aparata doseči pravilno oblikovano in skladno delujoče zobovje. Prav tako se ustvarijo optimalni pogoji za pravilen razvoj čeljusti.

Sindrom, ki se pogosteje pojavlja pri deklicah kot pri dečkih

Rettov sindrom (RTT) je razvojno-nevrološka motnja, ki se pogosteje pojavlja pri deklicah. Večina dojenčkov z Rettovim sindromom se v prvih šestih mesecih življenja razvija v skladu s pričakovanji.

Razlike med očeti med materami

Ko govorimo o starševskih vlogah, lahko opazimo, da je bil v preteklosti ves poudarek na materi. Temu so sledile tudi številne raziskave, ki so se posebej osredotočale na vez med materjo in otrokom. Veljalo naj bi, da ima ženska v svojem genetskem zapisu zmožnost zagotavljanja materine ljubezni in skrbi za vse, kar otrok potrebuje za zdravo rast in razvoj. A ta popolna in absolutna dodelitev otroka materi je bila samo pokazatelj nepopolnega razumevanja psiholoških potreb otroka. Danes vemo, da je očetovska vloga ravno tako izjemno pomembna pri vzgoji otroka.

Shizofrenija: Mladi velikokrat ne sprejmejo, da imajo težave

Približno odstotek prebivalstva Slovenije ima shizofrenijo. "To so ljudje, ki so samo bolj občutljivi, drugačni v nekaterih aspektih in lahko kdaj odreagirajo na nenavadne načine. Veliko več si delimo z njimi skupnega, kot pa se z njimi razlikujemo. To so ljudje, ki so prijazni, čuteči, kreativni in zanimivi – daleč od ljudi, ki bi se jih bilo treba bati ali se jim izogibati," opozarja dr. Borut Škodlar, dr. med., psihiater in psihoterapevt ter vodja Enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Posledice nespoštljive komunikacije v družini

Spoštljiva komunikacija v družini je povezana z zdravimi odnosi, uspešnejšim reševanjem konfliktov, občutki sprejetosti, varnosti in cenjenosti. Na drugi strani pa lahko nespoštljiva, agresivna ali žaljiva komunikacija močno prispeva k družinskim trenjem, občutkom nevrednosti, izključenosti, nepomembnosti – zlasti s perspektive otroka. Ustrezna komunikacija je velikega pomena za otrokov razvoj, ne smemo pa pozabiti, da smo v tem primeru najpomembnejši vzor ravno starši.

Otroci težko pridejo do obravnav pri logopedu

Veliko otrok nima možnosti (rednih) logopedskih obravnav, saj logopedov primanjkuje. Predvsem otroci s težkimi motnjami težko pridejo do obravnav, ki so dovolj pogoste. Za otroke in njihove starše je to zelo pomembno, da lahko napredujejo, usvajajo nove veščine, dosežejo pomembne mejnike.

Najpogostejše fobije pri otrocih

Čeprav se o fobijah pogosteje govori pri odrasli populaciji, se pojavljajo tudi pri otrocih in mladostnikih. A kaj sploh je fobija? Fobija je izrazit, vztrajen, pretiran in nerazumen strah, ki ga sproži prisotnost ali pričakovanje določenega objekta ali situacije. Najpogostejše fobije pri otrocih vključujejo živali, kri, zaprte prostore, letenje. Da sploh govorimo o fobiji in ne le prehodnem strahu, mora ta trajati vsaj 6 mesecev in močno poseči v vsakodnevno življenje otroka.

Med 40 in 60 odstotkov petletnikov napotenih k logopedu, a čakajo tudi do dve leti

Ob sistematskih pregledih petletnikov na nadaljnjo obravnavo k logopedom napotijo med 40 in 60 odstotkov otrok – prvotno večinoma zaradi nepravilne izgovorjave, a pozneje se lahko pokažejo dodatne težave, kot so denimo šibko besedišče, oblikovanje preveč enostavnih stavkov in napačno naglaševanje. V Sloveniji je področje že vrsto let pereč problem, ker so zaradi pomanjkanja logopedov v javnih zavodih dolge čakalne dobe, ki se lahko vlečejo tudi do dve leti. V Društvu logopedov Slovenije sicer ne priporočajo, da bi starši sami popravljali napake, so pa podali nasvete, kako lahko pomagate otroku pri učenju jezika in govora. Obenem so pojasnili, kdaj je utemeljen sum, da otrok potrebuje logopedsko obravnavo.

'Pravljice bogatijo otrokovo življenje in ga obdajajo s čudežnostjo'

Le kdo ne pozna čudovitega večernega rituala branja pravljic pred otrokovim spanjem? So zelo učinkovito in pozitivno vzgojno sredstvo, saj skozi njihovo vsebino otrok spoznava sebe in svet, ki ga obdaja. Poleg tega pa branje za lahko noč poglablja in utrjuje vez med otrokom in staršem.

Kakšne so lahko posledice prezgodnje pubertete?

Obdobje pubertete je lahko izjemno težko in stresno, še posebej, če se začne odvijati zgodaj, ko otrok še ni čustveno zrel za spremembe, ki jih to turbulentno obdobje prinaša s seboj. Takrat moramo biti starši izjemno previdni in potrpežljivi.

Izpoved najstnice: Anoreksija in jaz

Anoreksija je bolezen sodobnega časa, pri kateri želi oseba zaradi napačne predstave o svojem telesu znižati svojo telesno težo. Pri tem zavrača vnos normalne količine hrane v telo, kar vodi v prekomerno izgubo teže, naglo hujšanje, slabo počutje, slabo kri in marsikatero drugo težavo. Gre za zelo resno bolezen, ki lahko v skrajnih primerih privede do smrti. Tokrat objavljamo pogumno osebno izpoved najstnice, ki si je z anoreksijo zrla iz oči v oči.

Od malčka do najstnika: Kaj je običajno in kaj ni?

Strokovnjaki so mnenja, da je določeno obdobje v otroštvu namenjeno ‘kršenju’ pravil pri obnašanju, saj se na ta način učijo o sebi in svetu. Poleg tega pa se s posledicami, ki sledijo, učijo pomembnih življenjskih lekcij. Otrok postopoma dobiva odgovore, kaj počne prav in kaj je nedopustno. Vsako razvojno obdobje ima svoje značilnosti in če smo z njimi seznanjeni, lažje prepoznamo, kdaj je vedenje otroka še običajno in kdaj zahteva posvet pri strokovnjaku.

Nerojen otrok sliši zvoke že v maternici

Otroci že od malega čutijo glasbo. Že dojenčki se kot odgovor na glasbo zibajo in poskakujejo. Številni predšolski otroci si že izmišljujejo pesmice in si med igro nezavestno prepevajo. Osnovnošolski otroci začnejo peti v skupini, nekateri med njimi pa se tudi učiti igranja na glasbilo. Starejši otroci plešejo ob glasbi svojih najljubših skupin in s pomočjo glasbe sklepajo prijateljstva ter delijo občutke. Glasba vpliva na številna področja otrokovega razvoja – intelektualno, socialno, čustveno in kognitivno. Ima neposreden vpliv na razvoj motoričnih sposobnosti, pomaga pri učenju jezika in razvijanju stikov z drugimi. Poslušanje glasbe se svetuje tudi nosečnicam, saj nerojen otrok sliši zvoke že v maternici.