pasivnost

Pasivnost najstnikov ni lenoba, je sporočilo
Mnogi starši se pogosto znajdejo v istem krogu: najstnik odlaša z nalogami, šolskimi obveznostmi, dogovori. Na opomine ne reagira, deluje brezbrižno ali pasivno. Starši stopnjujejo pritisk, najstnik se še bolj umakne in odnos postaja vse bolj napet.

Otrok ne dela nalog - lenoba ali nekaj drugega?
Marsikateri starš se srečuje z otrokovim pomanjkanjem motivacije, ki se lahko kaže kot izogibanje preživljanju časa zunaj, zavračanje obveznosti ali preprosto pretirano poležavanje za ekrani. Ob tem se lahko sprašujejo: je moj otrok preprosto len ali se za tem skriva kaj drugega? V nadaljevanju preverite, kaj se lahko skriva za lenobo, zakaj se je pomembno izogibati temu izrazu in kako starši otroku lahko pomagajo.

Kako lahko najstniku pomagamo preoblikovati FOMO v JOMO?
Današnji najstniki odraščajo v svetu, kjer se neprestano nekaj dogaja - in to ne le tam nekje zunaj, temveč tudi na zaslonu, v obliki neskončnih objav, sporočil, všečkov ... Skoraj nobena izkušnja ni več zgolj trenutek, ki se zgodi in mine, saj se vse beleži, deli in komentira. V tem kontekstu ni presenetljivo, da se mnogi najstniki soočajo z občutkom, da nekaj zamujajo. Ta občutek ima tudi svoje ime: FOMO (ang. fear of missing out), strah pred tem, da niso del nečesa pomembnega, vznemirljivega. Pa je res nujno, da so vedno vključeni v vse? In kako jim kot starši lahko pomagamo, da ta tesnoben občutek nadomestijo z nečim globljim - z JOMO (ang. joy of missing out), veseljem, da sledijo sebi, ne glede na zunanje pritiske?

Otroci težko pridejo do obravnav pri logopedu
Veliko otrok nima možnosti (rednih) logopedskih obravnav, saj logopedov primanjkuje. Predvsem otroci s težkimi motnjami težko pridejo do obravnav, ki so dovolj pogoste. Za otroke in njihove starše je to zelo pomembno, da lahko napredujejo, usvajajo nove veščine, dosežejo pomembne mejnike.

Kako podpreti ali nadomestiti besedno komunikacijo otroka?
V istem trenutku, ko se rodimo na svet, začnemo s svetom tudi komunicirati. Z mimikami, kretnjami in kasneje tudi z glasom. Komunikacija je ena najpomembnejših človekovih veščin. S pomočjo komunikacije človek pove, o čem razmišlja, kako se počuti, česa si želi. Če ne govorimo, pa to še ne pomeni, da ne razumemo, ne slišimo, ne vidimo, ne opazujemo, ne sledimo dogajanju, ampak le da komuniciramo na drug način. Več o tem pa si preberite v spodnjem prispevku.

Iskreno o tem, zakaj ne seksata
Ameriški zakonski svetovalec John Gray pravi, da imajo pari danes veliko redkeje spolne odnose, kot razglašajo mediji. Seveda je na svetu veliko spolnosti željnih žensk in moških, a po nekajletnem skupnem življenju postanejo pomembnejše druge stvari. Služba, skrbi, ustvarjanje doma, otroci ... in spolnost je kaj kmalu odrinjena na stranski tir.

Široko povijanje dojenčka: DA ali NE?
Še nedolgo nazaj so mame svoje novorojenčke povijale na široko, danes se to odsvetuje. Kdaj pa je vseeno treba poseči po bombažnih plenicah, smo se pogovarjali z Darjo Nagode, terapevtko razvojno-nevrološke obravnave in Bibino svetovalko.

Načini, kako otroku pomagati pri učenju hoje
Ko se otrok prvič postavi na noge, mnogi starši mislimo, da mu je za hitrejše učenje treba pomagati pri vseh nadaljnjih korakih. Razvojna fizioterapevtka pravi, da starši prevečkrat uberemo napačno pot. Kaj delamo narobe in kako to popraviti?

Teden otroka: Mediji za bogatejše otroštvo
Mediji so postali sestavni del našega življenja in tudi otrokom omogočili razprostreti krila radovednosti. Odrasli pa smo odgovorni, da otrokom pomagamo poiskati prave poti v svetu tisočerih informacij.
























