neusklajenost
Ko starša vlečeta vsak v svojo smer: kaj to naredi otroku?
V skoraj vsakem partnerskem odnosu pride do večjih ali manjših razlik v pogledih na vzgojo. Starša prihajata iz različnih družin, z različnimi izkušnjami, vrednotami in pričakovanji. Nesoglasja so zato naravna in neizogibna, a težava ne nastane zaradi razlik samih, temveč takrat, ko razlike postanejo stalne, nepredelane in se odvijajo pred otrokom brez skupnega cilja.
Ključne tegobe novopečenih staršev (in kako jih rešiti)
Tako kot vsaka večja življenjska prelomnici prinese tudi prehod v starševstvo številne izzive. Ne glede na to, kako dobro načrtujemo in se pripravljamo na novo vlogo, kasneje vedno spoznamo, koliko se moramo še naučiti o vzgoji in odnosu s partnerjem. V tem obdobju se najpogosteje pojavijo konflikti in nestrinjanja glede vzgoje, financ, gospodinjskih opravil in partnerskih pričakovanj. A z nekaj sočutja, kompromisov in ljubezni lahko mirno prekrmarimo tudi napornejša obdobja.
'Jaz si želim otroka, on pa ne ...'
Teme o večjih življenjskih prelomnicah so v partnerstvu pomembne. Odločitev za poroko in ustvarjanje družine sta zagotovo dva večja življenjska prehoda, ki zahtevata pogovor in strinjanje obeh. A če se pri odločitvi za zakonsko življenje kompromisi še nekako sklepajo, je tema o naraščaju veliko težja. Včasih jo spremljajo konflikti, nestrinjanje in neskončna vprašanja: "Kdaj boš pripravljen/a na otroka?"
'Otroku nikoli ne smemo kritizirati drugega starša, niti o njem neprimerno govoriti'
Vzgoja otroka je lahko preizkušnja za vse starše, še posebej, če se razlikujejo v svojih željah. Ali lahko postaneta starša "dober team" kljub razlikam, ki ju ločujejo, in kako? O tem smo se pogovarjali z dr. Saro Jerebic, ki je specialistka zakonske in družinske terapije.
Koliko pa vi vlagate v dodatno izobraževanje?
V času pospešenega tehnološkega razvoja in velike mobilnosti prebivalstva je ključno, da smo naklonjeni ideji vseživljenjskega izobraževanja. Delež Slovencev, ki se dodatno izobražujejo, pada od leta 2010, a smo še vedno nad evropskim povprečjem. Največ se izobražujejo Švicarji in Skandinavci, na zadnjem mestu pa so Romuni in Bolgari.
