mija
Zgodbe Tiana, Naceta, Novaka in Dejana: kako njihove mamice doživljajo avtizem
Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu so spregovorile mamice otrok z avtizmom. Iskreno so povedale, kako živijo njihove družine, kaj jih najbolj boli in kaj si želijo, da bi okolica bolje razumela.
Mami, zakaj mi ne zaupaš? Temna plat digitalnega nadzora
Sledenje lokaciji, omejitve na telefonu in nadzor aplikacij lahko staršem dajejo občutek večje varnosti. Otroci in najstniki lahko medtem digitalni nadzor doživljajo tudi kot nezaupanje, pritisk ali poseg v zasebnost. Strokovnjaki pa opozarjajo, da lahko preveč nadzora načne zaupanje, dolgoročno škodi ter oslabi odnos med starši in otrokom.
Ta slovenska imena izginjajo: Jih bomo rešili pred pozabo?
V času, ko starši vse pogosteje iščejo unikatna, moderna ali celo mednarodna imena za svoje otroke, številna tradicionalna slovenska imena počasi tonejo v pozabo. Statistika kaže zanimiv paradoks: imen je vedno več, a nekatera, ki so bila nekoč med najbolj pogostimi, danes skoraj ne slišimo več.
Družinsko križarjenje: Otroci so bili navdušeni nad ladjo, hrano in tobogani
Barbara, mama dveh otrok, se je z možem in otrokoma odločila za drugačne počitnice, odšli so na križarjenje. Na ladji so jih navdušili tobogani, neskončna ponudba hrane, otroški klubi in vsesplošna varnost. V pogovoru z nami je razložila tudi, zakaj je križarjenje z otroki tako enostavno – in tako zelo zabavno.
Pomagajte otrokom z rakom: darujte lase za brezplačne lasulje
Vsako leto v Sloveniji zaradi raka zboli med 80 in 90 otrok, med njimi pa jih 15 do 20 zaradi zdravljenja potrebuje lasuljo. Za izdelavo ene same lasulje je potrebnih kar 17 do 18 čopov las dolžine vsaj 30 centimetrov. Z vašo pomočjo lahko otrokom, ki med zdravljenjem izgubijo lase, povrnete samozavest, občutek varnosti in nasmeh na obraz.
Velike slovenske družine: Kako skrbijo za pet in sedem otrok?
V Sloveniji živi približno 600 tisoč družin, a le manj kot desetina ima pet ali več otrok. Ekipa 24UR Fokus je tik pred prazniki obiskala dve izjemni družini, ki izstopata iz slovenskega povprečja: devetčlansko družino Perak Bosančić iz Grosuplja in sedemčlansko družino Kosi iz Ormoža.
Nevaren izziv tudi v Sloveniji: To početje otrok je smrtno nevarno!
Na spletu so se pojavila opozorila, da se med mladimi hitro širi nov, izjemno nevaren spletni izziv. Ta izziv, imenovan "Angel smrti", je zelo priljubljen predvsem na platformi TikTok. Poziva mlade, naj stečejo pred vozeča vozila in pri tem snemajo videoposnetke, ki jih nato delijo na spletu.
Puščanje dojenčka, da se izjoče, lahko pusti posledice v razvoju
Staršem ni treba imeti slabe vesti, če pustijo otroka, da joka. To kaže nova raziskava, ki je preučevala, kako metoda 'pustiti otroka jokati' vpliva na otrokov razvoj. Pa je temu res tako? Dr. Mija M. Klemenčič Rozman meni, da takšne trditve lahko utrjujejo stereotipna prepričanja, ki so jih znanstvene ugotovitve že zdavnaj ovrgle.
'Kaj?! Sinu si dala ime po hrani?'
"Aja, sina si poimenovala po hrani? Jaz ga ne bi nikoli," mi je po rojstvu prvorojenca dejala znanka. Čeprav je nisem vprašala za mnenje. In še vedno sem prepričana, da imajo naši najlepša imena. Vsaj zame.
Na počitnice z enim otrokom, medtem ko sta dva doma z očkom? Da!
Še pred nedavnim sem bila prepričana, da bomo na počitnice vedno, vedno šli skupaj, sicer sploh ne bomo odšli. Da ne bi bil kdo od otrok užaljen in da se ne bi počutil zapostavljenega. A sčasoma in ob treh otrocih sem začela drugače razmišljati. In ugotovitev po enotedenskih počitnicah samo z enim otrokom? Popolnoma v redu je, če se vsake toliko zelo, zelo pogrešamo.
Tak je naš srednji otrok: pisan in edinstven
Vav, kako hitro rastejo! Naš srednji, Matic, je dopolnil že 10 let.
'Čarovnija živi dalje. Ne samo v nostalgiji'
"Kaj?! Spet bom šla na dedka Mraza?" me je nejeverno in skoraj naveličano vprašala Mija. "Seveda! Zakaj?" sem ji odgovorila. "Ajoj, saj sem bila že zadnjič ..." me je presenetila.
Tako sem (komaj) preživela dneve brez besed
Spet sem se zbudila v jutro brez glasu. Da, prav ste slišali ... ali ... bolje rečeno, niste slišali. Moj glas je izginil. Popolnoma. Otroci so bili sprva zmedeni, potem pa za moj okus zelo navdušeni. Jaz pa sem vmes "glasno" zavijala z očmi.
'Da, sprašujem se, ali sem dobra mamica'
Na trenutke se mi zdi, da ne zmorem, da mi vse polzi iz rok, da nisem dobra mama. A – kot omenjeno – gre za trenutke, ki jih popolnoma zasenčijo obdobja vsega lepega.
Poklici prihodnosti: več kot 80 deklet podalo svoje ideje
21. novembra 2023, je pod sloganom Poklici prihodnosti – Hackathon s twistom 83 osnovnošolskih deklet med 10. in 14. letom starosti delilo svoje vizije poklicev prihodnosti.
'Uf, kaj pa so vaši otroci danes oblekli?'
Ob prehodu s toplega na hladnejše vreme se vsako leto bojujem z otroki. Nikakor se ne moremo zediniti, ali je resnično treba zamenjati garderobo s poletne na zimsko, ali je zjutraj pri dveh stopinjah Celzija res že dovolj hladno za pulover, jaknico in brezrokavnik, ali je treba obleči dolge hlače, ali je natikače nujno menjati za športne čevlje in pozneje za gležnarje.
'Tako potekajo naše družinske bitke za eno kopalnico'
"Nihče naj ne gre v kopalnico, ker se grem tuširat!" zvečer in zjutraj pogosto odmeva po stanovanju. Vsi trije, sprva Matevž, zatem Matic in kmalu za njima še Mija zahtevajo "intimo" med umivanjem, urejanjem, preoblačenjem, opravljanjem potreb. Jaz pa po drugi strani ne pomnim več, kdaj sem bila nazadnje sama v najbolj zaželenem prostoru našega stanovanja.
MaMaMija: 'Ko je treba spat, se žur šele začne'
Zvečer se vedno znova in znova dogovorimo, da morajo biti vsi trije vsak v svoji postelji ob 20. uri. A navkljub najboljšemu trudu za uvedbo umirjenih in rutinskih večerov vsakič odkrijejo novo priložnost za dogodivščino. Ker ... ko je treba iti spat, se pri nas ponavadi začne najbolj zanimiv čas dneva!
"Kaj ste delali v šoli?" - "Nič, učili smo se"
"Kako je bilo v šoli?" vedno vprašam vse tri ločeno ob njihovem prihodu iz šole. "V redu," je najbolj pogost odgovor. "Kaj pa ste zanimivega počeli?" postavim podvprašanje. "Nič, učili smo se," je njihov najbolj pogost odgovor. "Aha ... Kaj pa?" me zanima. "Snov ... matematiko ... ne vem," naštejejo. "Okej ... je bilo dobro kosilo?" vrtam dalje. "V redu," spravijo skupaj. "Kaj ste dobrega jedli?" poskusim in upam. "Ne spomnim se več," dobim v zameno.
Še se spominjam – šentjanževega olja in makaronov na plaži
S sestro sva poletja preživljali pri babici v Istri. Spominjam se, kako smo otroci z morske ulice cele dneve preživljali sami v morju, ob morju, na skalah, na obali. Nihče se ni preveč ukvarjal z nami. Nihče nas ni vprašal, ali imamo brisačo in suhe kopalke, ali smo kaj pili, ali smo lačni, ali imamo masko in plavutke ali vedro z vso potrebno opremo. Niti se niso pretirano sekirali, če nismo bili od glave do peta zaščiteni s sončno kremo najmanj s faktorjem 50 plus. Babica naju je zjutraj in zvečer namazala z domačim šentjanževim oljem. Zjutraj kot zaščito pred soncem in zvečer za nahranitev kože.
'Po mojih izkušnjah je idealna razlika med sorojenci približno tri leta'
20 mesecev razlike je med našima fantoma. In čeprav je bilo po Matičevem rojstvu sprva vse idilično, se je kmalu izkazalo, da še zdaleč ni tako.
"Vrtiljak čustev ob koncu dojenja. Bila sem srečna in otožna hkrati"
Z mamico štirih sva si zadnjič navdušeni dali petko, potem ko mi je zaupala, da se je njen zadnji otroček končno "odstavil". Najprej sva nekaj sekund plesali z roko v roki, vriskali in se skupaj veselili. Zatem pa sva se ustavili in se spogledali.
'Da, občasno še vsi trije spijo pri nama'
Naša zakonska postelja je na srečo dovolj velika, da se lahko na njej občasno vsi nagnetemo. Odkar imava otroke, ni več najina, temveč je naša.
"Mamice, lahko smo kdaj pa kdaj neurejene"
"Mamice, privoščite si masažo in kozmetičarko", "Ni izgovorov, da niste vsak dan urejene", "V prvi vrsti morate poskrbeti zase, vse drugo bo počakalo" ... Stavki, ki sem jih kot mlada mamica težko poslušala.
"No, mami, tako se prosjači!"
Hecni in iznajdljivi so naši otroci. Preden sem postala mama, sem bila prepričana, da ne morejo biti pametnejši od odraslih in da me moji ne bodo nikoli prinašali naokoli. Oh, kako zelo sem se motila.
Ko poljube pospremijo 'Fuj', 'Fej', 'Bljek', 'Bruhal bom' in 'Nehajta že'
Starševstvo razmerje postavi na glavo. Kaj na glavo, 348-krat se obrne naokrog, zasuka se v levo in desno, pa počez, gor in dol ter znova naokoli. Na vseh področjih. Zmenki so po novem kavica v lokalu, kratek sprehod v naravi v soboto popoldne, tudi skupna vožnja iz službe. Vse brez otrok, seveda, in po možnosti v dragoceni tišini. Tudi večerni izhodi in zabave so bili nekoč komaj pričakani, danes so prestiž in včasih ob silni utrujenosti ter izčrpanosti celo muka.
MaMaMija: 'Tako drugačno je moje življenje, odkar sem mamica'
Kot mamica spoštujem in končno razumem pomen tišine. Cenim, če lahko (sede) spijem vročo kavo in če se oprham brez predrznih vdorov v kopalnico z "nujnimi" vprašanji. Blazno vesela sem, če lahko v kosu in brez prekinitev preberem pet (kratkih) stavkov v knjigi in prespana noč mi pomeni vsaj pet ur neprekinjenega spanca. A že zdaj vem, da si bom nekoč nostalgično močno, močno želela, da bi me nekdo znova tisočkrat na sekundo poklical mami.
Mija (35): 'Moškega je pač treba streči in spoštovati'
V vsakem zdravem partnerskem odnosu imata partnerja vloge razdeljene tako, da ustrezajo obema. Skrb za otroke, gospodinjstvo, uradne zadeve in vse, kar prinese življenje, naj bi urejala oba. A v nekaterih odnosih partnerka prevzame vajeti v svoje roke in partnerja skoraj v celoti izvzame vseh življenjskih obveznosti. Še več – ne le, da se partnerju ni treba angažirati pri nobeni stvari, v skrajnih primerih ga naredi popolnoma nefunkcionalnega.
Fanta več ne verjameta, a se še vedno veselita
Ob jutrih, ko ponoči nosijo dobri možje, ga verjetno skorajda ni otroka, ki bi imel težave z vstajanjem, čeprav morda več ne verjame v čarovnijo svetega Miklavža, Božička in dedka Mraza.
"V šoli pospravlja, doma pa se na vse pretege ogiba delu"
Učiteljica mi je na govorilnih urah razkrila, da je Matic med prvimi, ko je treba v razredu kaj pospraviti. Velikokrat se sam javi, da bo kaj uredil, in pogosto sprašuje, ali je treba še kje komu pomagati. "Je tak tudi doma?" me je vprašala. "Hmmm ... No, niti ne. V bistvu je od vseh treh otrok zadnji, ki bi se sam spomnil kaj pospraviti. Tudi, ko je na vrsti za določeno opravilo, ga moram kar priganjati," sem ji iskreno odgovorila.
Nastopil je pravi čas za družinski "road trip". Končno!
Joj, smo se imeli luštno med počitnicami. Prvo leto, odkar sem pred 10 leti prvič postala mamica, smo se odpravili na celotedensko družinsko popotovanje, med katerim smo vsak večer spali v drugem kraju. Ocenili smo, da je končno pravi čas, da bodo deset-, osem- in petletni otroci ogromno odnesli ter da bova tudi midva uživala.
Vnuki od starih staršev dobijo brezčasno modrost in neprecenljive izkušnje
Ste kdaj razmišljali, kako pomemben je odnos med starimi starši in vnuki? Gre za čustveno zelo dragoceno vez, ki jo je treba negovati.
Trije iz istega gnezda, pa tako različni
Matevž v pekarni izbere pico, Matic hrenovko v testu, Mija čokoladni rogljiček. In tako kot imajo različen okus, se ponašajo z edinstvenimi osebnostmi.
"Mamica sama s tremi otroki počiva, očka pa je super junak?"
Ne vem, če gre za vsesplošno prepričanje, da je nekaj za mamice normalno, medtem ko se očki, ki zmorejo tako normalnost, opisujejo v superlativih. Vsaj v našem primeru je imela okolica dvojna merila – za mamice je počivanje ob skrbi za tri otroke nekaj popolnoma običajnega, medtem ko so očki, ki se spopadejo s tovrstno zahtevno nalogo, v očeh drugih super junaki z nadnaravnimi močmi.
"Ojoj, kar brez nogavičk je vaš dojenček?!"
"Ampak poletje je, zunaj je 30 stopinj Celzija. Jaz sem tudi brez nogavic," sem odgovorila neznani teti, ki se je kar sama razglasila za poklicano "rešiteljico" mojega dojenčka. "Ja, vendar on je DOJENČEK," je poudarila.
A je bil načrtovan?
Spanje, intima v kopalnici in umirjen obrok so zame spomini iz preteklosti. Posebne podvige predstavljajo odhodi od doma, pakiranja pred dopustom, skupna kosila, nakupovanje v trgovini. Z enim bi šla lahko na konec sveta, s tremi je dinamika drugačna. Trije se ponavadi glasno sprejo na blagajni, v zapovedano tihi knjižnici ali - zdaj na mojo veliko žalost že rutinsko - pred večernim odhodom v posteljo.
MaMaMija: Ko rečem "ne", sledi nešteto podvprašanj
Ne vem, katerega dela besede "ne" moji otroci ne razumejo. Ko izrečem "ne", namreč dobim sto tisoč podvprašanj. In čeprav vztrajam, je njihov zaključek: "Aha, potem ni rečeno, da si v prihodnosti ne boš premislila?"
Pri enem dojenčku se je avto šibil pod težo prtljage, danes pri treh pa ...
Ko sva bila z možem še brez otrok, sva pred dopustom spakirala dve potovalni torbi. No, v redu, tri, kajti jaz sem zase vedno vzela kar nekaj dodatnih parov prelepih čevljev "za vsak primer" (in vedno se je izkazalo, da niso potovali zaman). Po prihodu prvorojenca Matevža pa je pakiranje postalo pravi podvig. Pred odhodom se je avtomobil šibil pod težo ogromno prtljage, pretežno namenjene negi enega samcatega dojenčka. Prtljažnik je bil napolnjen vse do vrha, na strehi je bil prenapolnjen potovalni kovček in prtljago, ki je nisva mogla stlačiti drugam, sva porinila pod avtomobilske sedeže.
"Spet umazano perilo! In ... likalnik? Kje je že, oziroma – kaj je že to?"
"Fenomen", ki ga nikakor ne zmorem razumeti, je, kako se nihče izmed treh otrok ob slačenju umazanih oblačil ne "spomni" ločiti spodnjic od hlač.
Oh, ta naša petletnica in ti njeni "spet"
Ah, življenje s petletnico (ali petletnikom) je svojevrsten izziv. Stalno opažam, kako se tako kot prej pri tedaj petletnih fantih tudi pri Miji pogosto ponavlja beseda "spet". Pojavi se, ko zvečer spet noče spat in ko zatem zjutraj spet ne more vstati. Pojavi se, ko jo na leno soboto okoli 12. ure spet prosim, naj se vendarle preobleče iz pižame (in mi odgovori, zakaj jo spet preganjam). Pojavi se, ko se spet neutolažljivo joče, ker v njeni leseni otroški kuhinjici ne more speči piškotov. Pojavi se, ko se ne razume, zakaj so spet ovenele marjetice, ki jih je nabrala pred petimi dnevi ...
Ko me otroci med enim stavkom tisočkrat prekinejo
Enkrat me je nekdo vprašal, ali lahko sploh kdaj končam stavek, ko so v bližini moji trije otroci. "Da, po navadi čez tri ali štiri dni," sem mu odgovorila.
Kdaj ste nazadnje spali osem ur v kosu? – Hm? Ne spomnim se
Včeraj sem po elektronski pošti dobila oglasno sporočilo z vprašanjem, kdaj sem nazadnje spala osem ur. Hm, ne spomim se? Hm, že dolgo ne? Hm, odkar imam otroke, ne? ... V resnici sem kronično neprespana že vrsto let.
Ko me med službenim klicem stokrat pokličejo "Mami, mami, mamiii"
Včasih me znanci (in tudi neznanci) pokličejo zaradi službenih zadev in tedaj otroke milo prosim, ali so lahko med pogovorom kar se da umirjeni in tihi. Takrat se vsi trije strinjajo, obljubijo ter prikimajo z velikimi in zaupanja vrednimi očmi. Nato pa se oglasim ...
"Da, otroke 'razvajam' in jim 'dovolim' spati z mano v postelji"
Čeprav hkrati tudi priznam, da bi mi na vsake toliko odleglo in da bi se seveda bolje naspala brez nočnih "obiskov", ki pogosto zasedejo celotno posteljo, razmečejo vzglavnike, kradejo odejo, vzklikajo v sanjah, se premetavajo (tudi brco v glavo in boks na oko sem že dobila sredi noči).
Naši prazniki zagotovo ne bodo tihi in spokojni
Na nek način je super tale december. Po mojih izkušnjah je namreč v najbolj veselem mesecu leta otroška sobica praviloma bolj pospravljena, otroci večkrat sami od sebe ponudijo pomoč, dostikrat pospravijo za seboj brez odvečnih opominjanj, manj je sporov in ruvanja za igrače, pa še bi lahko naštevala. Vedo namreč, da Miklavž, Božiček in dedek Mraz obiščejo in obdarijo le pridne otroke.
"Matevž, ti si najboljši brat ... Ampak ne pozabi – si tudi edini!"
"Matevž, ti si najboljši brat. Ampak si tudi edini! No, pa tudi, če bi imel 100 bratov, bi bil ti zame še vedno edini!" je zadnjič izjavil Matic, ko mu je Matevž podaril enega od svojih avtomobilčkov. Z Matevžem sva se spogledala in bruhnila v smeh. "Ne vem, kaj točno si mislil povedati. A verjetno sem najboljši brat!" je ugibal Matevž. "No, no, ne pozabi, da si tudi edini!" ga je hitro opomnil Matic.
'Čeprav za koga pozno, sem postala mama pravi čas'
MaMaMija piše: "Zase vem, da ne bi imela otroka s komer koli in za vsako ceno. Očeta svojih otrok sem skrbno izbrala in ni mi žal. Ni nama šlo vedno vse kot po maslu, tudi sprla sva se, bile so krize in padci. A padcem so vedno sledili vzponi."
BLOG: "Ojoj, kaj pa zdaj? Pralni stroj se je pokvaril!"
Prejšnji teden se je zgodilo ... Po več kot 15 letih zvestega in izjemno pogostega služenja se je resnično dokončno pokvaril pralni stroj. Nikakor ga nismo mogli znova spraviti k življenju. Najprej smo ga poskusili obuditi sami doma, nato se je z njim kar precej časa nadobudno trudil serviser. Na koncu nam ni preostalo drugega, kot da smo se poslovili od starega v upanju, da nam čim prej dobavijo novega. Ker ... dnevi brez pralnega stroja s tremi otroki?! Uf!
Po porodu nisem mogla verjeti svojim očem. Tudi drugi so bili šokirani
Močno je snežilo, ko sem drugič rodila. Pred porodom sem bila prepričana, da me nič ne more presenetiti. Oh, kako zelo sem se motila ...
Ko za prvim ovinkom zaslišiš: "Mami, umrl bom od žeje. Smo vzeli vodo s seboj?"
Da, življenje se obrne na glavo, ko postaneš mama. Posebna rubrika 'Saj ni res, pa je' so odhodi od doma. Na srečo so dovolj veliki, da se v avtomobilu že znajo sami varno pripasati v stolčke (kar je zame poseben uspeh in velika sreča) in ko se končno odpravimo, se seveda vedno – ampak res vedno – vsaj eden za prvim ovinkom oglasi: "Mami, umrl bom od žeje. Smo vzeli vodo s seboj?"
"Imamo čisto, a ne pospravljeno. Dolgo sem potrebovala, da sem se sprijaznila s tem"
Joj, sama sebi sem hecna. Na obisk prihaja Matevžev sošolec in jaz pospravljam. Kot da bo opazil in mu je pomembno, kako imamo pospravljeno.
Ko mami izgubi glas, razposajene "miške" veselo plešejo
Glas me je počasi začel zapuščati v sredo proti večeru, ko sem šla zvečer s prijateljico na sprehod in sva vseskozi prav po žensko klepetali. V četrtek se je še boril in vztrajal, v noči na petek pa očitno izgubil bitko in se proti jutru končno predal.
"Sredi noči sva oba jokala od izčrpanosti, a zdaj občutkov ne menjam za nič"
Ni se začelo umirjeno. Bilo je pestro, nisem vedela, kaj počnem. Nisem spala in sredi noči sva s prvorojencem Matevžem skupaj jokala – on zaradi še zdaj nepojasnjenega razloga, jaz zaradi izčrpanosti. Stalno sem dojila, tudi med umivanjem zob in kosilom. Prepričana sem bila, da so dojenčki krhki in da je za vsak še tako malo slišen "ačih" potreben temeljit zdravniški pregled. Zdaj so noči vse bolj umirjene, grižljaji med kosilom so počasni in strašno sem hvaležna za vse bolečine pri porodih, za vse neprespane noči, za vse preizkušanje živcev ... Vloge mamice ne menjam za nič na svetu.
To je najpogostejše žensko ime v Sloveniji
Po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije se ime Marija v Sloveniji pojavi kar 51.659-krat. Več o samem imenu pa v spodnjih vrsticah.
Verjemite, tudi "popolne" mamice kdaj znorijo in zakričijo
Zadnjič smo se tri mamice iskreno pogovarjale o izzivih starševstva. Med drugim smo se strinjale, da včasih res ne vidimo drugega izhoda, kot da povzdignemo glas, in kako imamo slabo vest vsakič, ko zakričimo in ko morda obenem izrečemo tudi kaj, kar pozneje obžalujemo. A na našo veliko srečo smo si lahko na glas priznale in se medsebojno potolažile, saj so čedalje bolj za nami časi "popolnih mam", ki so morale biti popolne v vsem – v vzgoji, v partnerstvu, v službi, v gospodinjskih opravilih, v izgledu ... Ker – roko na srce – ni niti realno niti življenjsko, da bi imele vedno in povsod vse pod nadzorom.
"Rada te imam." – "Ja, ja, saj vem."
Tako kot se rada objemam in ljubkujem, izražam ljubezen tudi z besedami. In skoraj devetletni Matevž se mi na moj "rada te imam" nasmehne, me objame in mi pove, da ima tudi on mene rad. Štiriletna Mija me nežno poboža po obrazu in mi reče: "Tudi jaz imam tebe rada." Sedemletni Matic pa mi smeje se odgovori z: "Ja, ja, vem, vem."
Poznano? Ko je treba v šolo, bi spali, med vikendom pa so vsi razčuti že ob 6. uri
Spet je mimo jutro, ko se je Matic še iz postelje drl, kako zelo je on še zaspan in da naj ga jaz uredim, ko je Mija ponosno in vsa zaljubljena sama vase prikorakala iz sobice v najlepši in hkrati najbolj nepraktični oblekici in ko je Matevž že pol ure na vratih nemirno drencal, pritožujoč se, da bi on pa zdaj res že šel v šolo in da je naveličan stalnega čakanja.
"Pila sva kavo in poslušala tišino. A trajalo je kratek čas"
"Vav, kakšna tišina je," sva ugotavljala, ko sva po vnovičnem odhodu Matevža in Matica v šolo ter Mije v vrtec zjutraj ob jedilni mizi spet ostala sama doma po tedenskih počitnicah. V miru sva spila kavico in uživala v poslušanju tišine. Privoščila sva si dolg zajtrk brez nešteto prekinitev v smislu "jaz bi mrzlo mleko", "kje je prtiček?", "ajoj, polil sem" in se zatem spravila k delu za službo. Najina blagodejna sreča je trajala vsega skupaj en teden.
"Kako sem uživala ... pri jedi sladoleda na kavču v popolni samoti!"
Saj veste, da imam naše tri "sončke" rada do lune in nazaj, pa še enkrat naokoli in vse do neskončnosti. Ampak vseeno sem neizmerno uživala, ko sem bila včeraj popoldne čisto sama doma. Za približno tri ure je bila cela hiša popolnoma prazna. Tiha. Tako tiha, da sem lahko slišala sama sebe razmišljati. Po več kot pol leta.
Darujte lase za male borce
Če imate dolge in nepoškodovane lase, jih lahko darujete v namen izdelave lasulj za otroke, ki so zaradi zdravljenja s kemoterapijami izgubili svoje. Več o tem v spodnjih vrsticah.
