izgorelost mater
Znaki izgorelosti pri materah: Bodite pozorne
V sodobnem svetu se vse več mater sooča z izgorelostjo – stanjem, ki presega običajno utrujenost in lahko vodi v resno duševno in fizično stisko.
Nadomestno starševstvo skozi psihološko prizmo: čustveni izzivi za nadomestno mater in prejemnico otroka
Nadomestno starševstvo je zelo kompleksna in občutljiva tema, ki vključuje več plasti osebnih, etičnih, pravnih in psiholoških izzivov. Tokrat se bomo osredotočili predvsem na dinamiko med nadomestno materjo in prejemnico otroka, njune izzive in tveganja, saj vse lahko globoko in dolgotrajno vpliva na obe.
Sindrom hladne matere
O sindromu hladne matere govorimo takrat, ko je v družini materinska figura čustveno odsotna. Kot že sam izraz nakazuje, so takšne matere navzven videti hladne, nedostopne, neodzivne in le redko ali sploh nikoli ne izražajo pozitivnih čustev. V odnosu z otrokom ustvarijo čustveno distanco in zanemarjajo njegove čustvene potrebe, kar ima nanje velik vpliv kasneje v življenju – zlasti v odnosu do sebe in ostalih.
Sindrom mamaposter: zakaj nisem dobra mama?!
O imposterjevem sindromu ali sindromu prevaranta v materinstvu (ang. momposter) govorimo takrat, ko se mati spopada z izrazitim občutkom nesposobnosti, nevrednosti, neustreznosti in predvsem tem, da ni dobra mati. Dvome vase pogosto spremljajo tudi perfekcionizem in močni pritiski nase. Takšna miselnost vpliva ne le na mater, temveč na celotno družino. V nadaljevanju preverite strategije, ki so v takšnem primeru lahko v veliko pomoč.
Tri od štirih žensk pravijo, da se počutijo 'nevidne', odkar imajo otroke
Občutek, da vas ne cenijo, ne priznavajo, ne vidijo ... vam je poznan?
Saša Krajnc: Priden je, kdor je neviden, neslišen in brez ugovarjanja izpolnjuje pričakovanja
Starši si pogosto želimo, da bi bili naši otroci pridni in bi pozabili na besedo NE pri izpolnjevanju naših želja, zahtev ali pogojev. Pravzaprav ne samo naših, ampak da bi se kar najbolje uklonili sistemu, ki ga narekuje sodobna družba. Ampak pretirana pridnost lahko vodi tudi v nemalo težav, ki se večkrat izrazijo šele kasneje. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko dr. Sašo Krajnc.
