dusevnost

To počnemo vsak dan in ne opazimo, kako škoduje družinskim odnosom
Ko govorimo o stresu v družini, si pogosto predstavljamo večje življenjske prelomnice: selitev, rojstvo otroka, težave v šoli, večje konflikte ali razhode, izgubo službe. Takšni dogodki so jasno prepoznavni in običajno vemo, da bodo od nas zahtevali več prilagajanja, potrpežljivosti in pogovorov.

Kako preprečiti odtujenost otrok: napake, ki jih delajo starši
Odtujenost otroka od enega od staršev je boleč, zapleten in čustveno izčrpavajoč pojav za vse vpletene. Pogosto se začne med ločitvijo ali hudim družinskim konfliktom, ko eden od staršev – pogosto z dobrimi nameni – nehote ali zaradi lastnih frustracij začne otroka odtujevati od drugega starša. To vedenje ima lahko nepopravljive posledice za otrokovo čustveno počutje in družinske vezi.

Komentirati najstniku objave na spletu ali raje ne?
Ko smo bili sami otroci, tovrstnih težav nismo imeli, kajne? S prihodom digitalne dobe pa so se postopoma pojavile številne težave, dileme, ki se odražajo tudi v medosebnih odnosih. Ena sodobnejših so zagotovo družbena omrežja, ki jim danes ne gre ubežati, in prav v zvezi s tem se marsikateri starš sprašuje, kako ravnati. Slediti svojemu najstniku ali ne? Mu komentirati objave ali biti raje modro tiho? Morda celo slediti njegovim prijateljem? Dilem je veliko, zato smo se odločili, da odpremo še eno zanimivo temo, o kateri se premalo govori.

Za nasilje je vedno odgovorna oseba, ki ga povzroča
Po podatkih slovenske policije, policisti letno obravnavajo približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini. Občutek sramu in bolečine, ki ga žrtve doživljajo zaradi odnosa družbe do nasilja nad njimi, otežuje, da bi o nasilju spregovorile in poiskale pomoč. Gre namreč še vedno za precej stigmatizirano temo.

Duševne stiske vplivajo na vso družino
Z duševnimi stiskami se srečuje vse več ljudi, med njimi pa so tudi otroci. Težave so pogosto očem skrite, a prej ali slej priplavajo na površje. In prav zato je pomembno, da si upamo o tem govoriti – na glas. Depresija, anksioznost, posttravmatski stres, vedenjske motnje ... Ključno je predvsem to, da pravočasno poiščemo ustrezno strokovno pomoč.

Kako prepoznati ADHD pri otroku?
Otroci si želijo, da bi jih starši imeli radi in bi bili nanje ponosni, a včasih ne zmorejo slediti vsem pravilom in zahtevam, ki jih narekuje sodobna družba. V zadnjem času se veliko govori o motnji pozornosti in hiperaktivnosti, a nekateri otroci ostajajo tudi spregledani. Ali ima vaš otrok ADHD? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

Slavni oče treh hčera iskreno o anksioznosti
Eden izmed najbolj priljubljenih slavnih hollywoodskih igralcev je zagotovo Ryan Reynolds, ki ga poznamo kot igralca različnih filmskih žanrov, od znanstvene fantastike in romantične komedije do misterioznih trilerjev. Med vsemi temi vlogami pa Ryanu pripada tudi vloga soproga in očeta treh hčera. Za medije je tokrat iskreno spregovoril, kako se spopada z vsemi svojimi vlogami.

To storita, še preden pride otrok
Bosta postala starša? "Čeprav bosta prevzela vlogo staršev, se morata zavedati, da še vedno ostajata tudi partnerja in da morata negovati svoj odnos," poudarja psihologinja Tamara Kancilija Kosmač. "Samo v tem primeru bosta tudi lahko uspešna v svoji novi vlogi." In pripravljena morata biti na spremembe, ki prihajajo. Pomembno je, da se o nekaterih stvareh pogovorita še pred rojstvom otroka.

Pri deklicah na razvoj telesne samopodobe najbolj vpliva mama
V obdobju najstništva se odraščajoči fantje in dekleta pogostokrat sprašujejo, kako so videti – so dovolj vitki, visoki, postavni in privlačni? Pri oblikovanju pozitivne telesne samopodobe igrajo veliko vlogo prav starši. Kako jim pomagati v ranljivem obdobju?

Je res treba biti popolna mamica?
V družbi, kjer na družbenih omrežjih toliko ljudi prikazuje popolne otroke, čudovite odnose, karierne uspehe, urejena domovanja, umetelna kosila ..., dobimo občutek, da je to tista norma, ki jo je treba doseči. A s klinično psihologinjo Aleksandro P. Meško smo se pogovarjali, kaj se lahko zgodi, če si zares zaželimo biti popoln starš ali si celo prizadevamo, da bi blesteli še na več področjih.
























