besedišče otroka
15 minut do milijona besed
V sodobnem svetu, kjer otroci preživijo veliko časa pred zasloni, raziskave in strokovnjaki vse bolj poudarjajo, kako lahko že 15 minut vsakodnevnega branja knjig bistveno izboljša otrokovo kognitivno, jezikovno in čustveno rast.
Tako lahko okrepimo otrokov besedni zaklad
Vse preveč staršev se premalo zaveda, kako pomembno je pravzaprav branje knjig in pravljic za otroke v zgodnjem otroštvu in pozneje v obdobju najstništva. Knjige namreč nudijo pobeg v svet domišljije, spodbujajo in razvijajo otrokov besedni zaklad, ga učijo kritičnega razmišljanja, širijo njegovo znanje in splošno razgledanost, pomenijo zatočišče, prispevajo k nadaljnjemu uspehu otroka in ga učijo komunicirati. A kako otroku približati ljubezen do knjig? Odgovarja strokovnjakinja Barbara Baloh, doktorica jezikoslovnih znanosti in raziskovalka.
Učenje tujega jezika pred 7. letom? Da, začnemo lahko že z dojenčki
Učenje tujega jezika se lahko začne mnogo prej kot v osnovni šoli. Strokovnjaki ugotavljajo, da je zgodnja izpostavljenost jeziku izjemno dragocena: otroku ne pomaga le pri poznejšem znanju angleščine, temveč spodbuja tudi razvoj možganov, samozavesti in povezanosti s starši. Kdaj začeti in kako zgodnje učenje poteka v praksi, pojasnjuje Nina Žerjal, profesorica angleščine in italijanščine.
Kako branje spodbuja otrokov kognitivni razvoj in možgane
Branje ima cel kup pozitivnih učinkov, še posebej pa ima pomembno vlogo pri razvoju otrokovih možganov. Raziskave kažejo, da branje ne le izboljšuje njihove jezikovne sposobnosti, temveč tudi čustveni in socialni razvoj.
Tudi otroci zvezdnikov niso imuni na preklinjanje
Ko postaneš starš, te lahko presenetijo marsikateri trenutki, vendar so tisti, ko otrok nehote izgovori svojo prvo kletvico, zagotovo med najbolj nepozabnimi. Tako se je zgodilo tudi Paris Hilton, ki je v smešnem in presenetljivem trenutku ujela svojega sina Phoenixa, kako je izgovoril svojo prvo kletvico.
Odličen način, da se otroci umirijo in izrazijo svojo kreativnost
Pravijo, da otroška domišljija ne pozna meja. Starši moramo v tem videti prednost in najti način, da otrokom pomagamo, da znajo misli, ki se jim podijo pa nadobudnih glavicah, tudi izraziti – bodisi skozi govor bodisi skozi mimiko ali katero koli obliko umetnosti. Na ta način bodo namreč lahko prepoznali svoje talente in gradili ustvarjalnost, hkrati pa bodo v kasnejših letih tudi bolj uspešni in se bodo lažje znašli v različnih življenjskih situacijah.
Zakaj je tako pomembno, da otroci glasno berejo, in kako jih motivirati?
Otroci se znajo v začetku upirati, saj jim glasno branje predstavlja velik napor, in takrat je tudi na starših, da vztrajamo, da jim pomagamo in jih spodbujamo, da naredimo branje privlačno in zabavno. Na kakšne načine lahko najmlajšim približamo ljubezen do knjig in zakaj je (glasno) branje tako pomembno? Preverite nasvete strokovnjakinj!
Počitnice – priložnost za vpogled v svojega otroka?
Počitnice so tisti deli šolskega leta, ki ga ima večina otrok najraje in se ga najbolj veseli. Učenec, ki resno dela skozi šolsko leto, potrebuje počitnice. Pri posameznikih, ki oddiha nimajo pogosto, poročajo o naveličanosti in otopelosti. Enako je pri šolarjih, še posebej, če so ti mlajši in jih zanima predvsem igra, saj je ta pomemben element za zdrav razvoj otroka. Raziskave razvojne psihologije kažejo, da otrok po sedmem letu starosti želi početi tudi kaj resnega in to v šoli tudi počne. Vendar je še vedno otrok, zato je šolsko leto zasnovano tako, da so med poukom počitnice, ki naj bi bile namenjene prosti igri, raziskovanju in druženju. Tako postanejo počitnice pomemben vir izkušenj, pridobljenega znanja in socialnih veščin.
Logopedinja svetuje, kako otroka spodbujati h govoru
Tokrat se vprašanja naših bralcev navezujejo na zgodnji govorni razvoj. Kdaj ukrepati, če pride do zaostanka v govornem razvoju, kako pomagati otroku, da začne govoriti več besed in na nekaj drugih vprašanj odgovarja Anja Apih, magistrirana profesorica logopedije in surdopedagogike. Kot logopedinja se usmerja na delo z otroki z zaostankom v govornem razvoju in artikulacijskimi motnjami. Na Instagramu vodi profil Logopednica.si, na katerem deli informacije o govornem razvoju otrok in koristne nasvete za starše.
Med 40 in 60 odstotkov petletnikov napotenih k logopedu, a čakajo tudi do dve leti
Ob sistematskih pregledih petletnikov na nadaljnjo obravnavo k logopedom napotijo med 40 in 60 odstotkov otrok – prvotno večinoma zaradi nepravilne izgovorjave, a pozneje se lahko pokažejo dodatne težave, kot so denimo šibko besedišče, oblikovanje preveč enostavnih stavkov in napačno naglaševanje. V Sloveniji je področje že vrsto let pereč problem, ker so zaradi pomanjkanja logopedov v javnih zavodih dolge čakalne dobe, ki se lahko vlečejo tudi do dve leti. V Društvu logopedov Slovenije sicer ne priporočajo, da bi starši sami popravljali napake, so pa podali nasvete, kako lahko pomagate otroku pri učenju jezika in govora. Obenem so pojasnili, kdaj je utemeljen sum, da otrok potrebuje logopedsko obravnavo.
