Junaki prvega nadstropja

Nekoč je ob dveh inkubatorjih upala na boljši jutri. Danes jo "skrbijo" domače naloge in otroški prepirčki
Nosečnost si je predstavljala povsem drugače. Namesto priprav na prihod dveh dojenčkov so jo v 29. tednu nosečnosti čakali prezgodnji porod, dva inkubatorja in negotovost, ki je ni mogla zares pripraviti na vse, kar je sledilo. Danes sta Adam in Žan sedemletna, razigrana prvošolca, njun vsakdan pa je poln šole, igre, kolesarjenja in običajnih otroških prepirov. Petra Znoj, mamica dvojčkov ter idejna vodja projekta "Junaki prvega nadstropja", pripoveduje o poti od strahu in nemoči do hvaležnosti za današnji vsakdanjik. S svojo zgodbo želi vlivati upanje drugim staršem nedonošenčkov. Sporoča jim: "Imata pravico do vseh občutkov. Ni vama treba biti pogumna vsak trenutek. Vajina prisotnost, glas in dotik so pomembni.

"Izvolite, tukaj imate moja pljuča! Menjam jih, samo dajte jih mojemu otroku."
"Naši spomini na prve mesece po porodu niso vonj po mleku in po dnevni sobi, kjer se zavite v odejo z neumitimi lasmi crkljamo z dojenčkom. Naši spomini so vonj po razkužilu, piskanje aparatov in dve uri na dan, ko dobimo svoj zaklad na prsi. So bojazen, kaj se bo zgodilo. So fizična bolečina, ki jo občutiš, ker ne moreš pomagati svojemu otroku," se spominja Petra Znoj. Danes ponosna mamica dveh zdaj že velikih borcev pomaga drugim mamicam nedonošenčkov in tistim, ki bodo nekoč hodile po njihovi poti.

Prošnja za materino mleko
Humana mlečna banka v Ljubljani deluje že leto in pol, mamicam, ki dojijo in imajo presežek mleka pa omogoča da darujejo svoje mleko. Darovano mleko je namenjeno novorojenčkom, katerih matere nimajo dovolj mleka ali zaradi različnih razlogov ne morejo dojiti. Materino mleko je namreč zelo koristno, saj vsebuje protitelesa, ki pomagajo zaščititi otroka pred okužbami in podpirajo njegov imunski sistem.

'Kakšna mama pripelje na svet otroka, ki se morata boriti, še preden ju vzame v naročje?'
Petra Znoj se je po porodu spopadala s strahom ter občutki krivde in osamljenosti. Spraševala se je: "Kaj bi lahko storila drugače? Kako bi lahko preprečila prezgodnji porod? Kako bi lahko svojima dvojčkoma pomagala v borbi za življenje?" Njen vsakdan je bil poln negotovosti in skrbi za preživetje njenih nedonošenčkov. Ogromno moč je za njiju črpala iz sebe, največjo uteho pa je našla pri mamicah, ki so preživljale podobno. Takrat se je rodil projekt "Junaki prvega nadstropja" in z njim se zdaj širi glas, ki naj ga slišijo vse mamice nedonošenčkov. Tiste, ki so že, in tiste, ki še bodo.

'Mislila sem si, da je bil lažni alarm in da je najhujše mimo'
"Do najinega dopusta v Dalmaciji sta manjkala še dva dneva. Sproščena in zadovoljna sem se odpravila na pregled, za katerega se mi tudi sanjalo ni, da bo zadnji pred porodom. Potem pa popoln preobrat. Ostati moram v bolnišnici. Maternični vrat se mi je tako močno skrajšal, da bi lahko vsak trenutek rodila. Jaz, ki sem bila šele v 28. tednu nosečnosti," svojo zgodbo začne mamica malega borca Gala Melita Hrastnik.

'Strlo se mi je srce ob misli, da sta oba bolna. Bilo je hudo, z možem sva jokala in bila prestrašena'
Bila sva mlada in zaljubljena. Vse je začelo s selitvijo v najino prvo stanovanje in testom nosečnosti. Linija na njem je bila tako zelo blaga, da si moral z enim očesom zaškiliti, če si jo želel videti. Pa vendar je bila.

'Prvega pogleda na oba fanta v inkubatorjih ne bom nikoli pozabila.'
Kje začeti? Glede na to, da se nam je življenje obrnilo na glavo, ko sta na svet prijokala deček A in B, najbolje, da začnem kar z njima. Deček A in deček B sta sedaj Bor in Tim. Na žalost nista takoj dobila imena, ker sta se fanta odločila, da bosta prijokala na svet točno 2 meseca pred predvidenim rokom.

'Porod je bil za mano. Za vedno sem bila zaznamovana s črtico.'
"Menstruacija mi je zamujala že več kot 20 dni. Bila sem prepričana, da imam ponovno vnetje, tako kot vsako zimo. Ko sem se končno opogumila in naročila pri ginekologinji, me je ta presenetila. "Poglejte," je rekla. Na zaslonu se je lepo videla pikica in bitje srčka. Noseča sem bila že šest tednov," v svoji zgodbi piše Sanja, mamica malega Bineta, ki je na svet prijokal prezgodaj.

'Ko sem ga po 5 dneh prvič dobila k sebi, ni bilo nič drugega več pomembno.'
"Prvič sem zanosila pred dvema letoma. Na žalost je po treh mesecih otročku nehalo biti srce, zato je bila odločitev, da ponovno poskusiva, težka. Dolgo sem odlašala, pred zanositvijo sem opravila tudi več pregledov, da bi se prepričala, da ni moje telo tisto, ki je bilo krivo," v svoji zgodbi piše Cassandra Kralj, ki je v 29. tednu rodila svojega junaka Adriana.
























