Blog
Kaj morate vedeti, če dojite v nosečnosti ali tandemu?
Dojenje zahteva veliko pozornosti in energije s strani mame. Še posebej pa, če še vedno dojimo prvega otroka, medtem ko smo noseči, ali pa če dojimo v tandemu, torej dva otroka istočasno. Več o teh dveh načinih dojenja pa bomo povedali v tokratnem članku.
Na pot z avtodomom: Lucijina družina potuje svobodno in povezano
Lucija in Klemen Pusovnik že več kot desetletje raziskujeta svet. Svojo prvo potovanje sta začela z nahrbtniki po Aziji, od koder ju je pot vodila marsikam. Nato ju je pandemija spodbudila, da sta preuredila kombi v avtodom in se podala na potovanja po Evropi – najprej v dvoje, danes pa že v troje. Pred dvema letoma se jima je pridružil sin Jon in zdaj se vsi skupaj odpravijo na potovanje. Kakovosten družinski čas preživljajo svobodno in najraje v neokrnjeni naravi.
Sem mama in sem 'boomerka'
Še niste slišali za ta izraz? Mlajše generacije s tem izrazom poimenujejo osebe, ki imajo zastarelo, konzervativno ali neprilagodljivo razmišljanje in do mlajših premorejo zgolj pokroviteljski odnos. Ko sem slišala to oznako, sem sprva zapihala od jeze, ker se imam za osebo odprtega uma in srca, a sem nato kaj hitro spoznala, da je med nami tako velika generacijska vrzel, da sem s svojimi izjavami in razmišljanjem kdaj tudi 'boomerka'.
Recept za zdravo kremno juho za najmlajše
Preverite recept za zdravo in okusno brokolijevo juho, ki jo imajo radi tudi otroci, še posebej, če ji dodamo jušne kroglice ali popečene krušne kocke.
'Kaj?! Sinu si dala ime po hrani?'
"Aja, sina si poimenovala po hrani? Jaz ga ne bi nikoli," mi je po rojstvu prvorojenca dejala znanka. Čeprav je nisem vprašala za mnenje. In še vedno sem prepričana, da imajo naši najlepša imena. Vsaj zame.
Na počitnice z enim otrokom, medtem ko sta dva doma z očkom? Da!
Še pred nedavnim sem bila prepričana, da bomo na počitnice vedno, vedno šli skupaj, sicer sploh ne bomo odšli. Da ne bi bil kdo od otrok užaljen in da se ne bi počutil zapostavljenega. A sčasoma in ob treh otrocih sem začela drugače razmišljati. In ugotovitev po enotedenskih počitnicah samo z enim otrokom? Popolnoma v redu je, če se vsake toliko zelo, zelo pogrešamo.
Zanje si želim "samo" pristno srečo
Kaj si želim za otroke, ko bodo odrasli? Srčno upam, da bodo srečni. Resnično, globoko in neizmerno.
Tak je naš srednji otrok: pisan in edinstven
Vav, kako hitro rastejo! Naš srednji, Matic, je dopolnil že 10 let.
Top predlogi za praznične nosečniške stajlinge
Kathleen Barnes je modna navdušenka, ki že vrsto let piše modni blog, ki ga spremlja skoraj pol milijona sledilcev. Mi smo tokrat za vas izbrali nekaj krasnih nosečniških stilov te mlade in ambiciozne modne blogerke.
'Čarovnija živi dalje. Ne samo v nostalgiji'
"Kaj?! Spet bom šla na dedka Mraza?" me je nejeverno in skoraj naveličano vprašala Mija. "Seveda! Zakaj?" sem ji odgovorila. "Ajoj, saj sem bila že zadnjič ..." me je presenetila.
Tako sem (komaj) preživela dneve brez besed
Spet sem se zbudila v jutro brez glasu. Da, prav ste slišali ... ali ... bolje rečeno, niste slišali. Moj glas je izginil. Popolnoma. Otroci so bili sprva zmedeni, potem pa za moj okus zelo navdušeni. Jaz pa sem vmes "glasno" zavijala z očmi.
'Da, sprašujem se, ali sem dobra mamica'
Na trenutke se mi zdi, da ne zmorem, da mi vse polzi iz rok, da nisem dobra mama. A – kot omenjeno – gre za trenutke, ki jih popolnoma zasenčijo obdobja vsega lepega.
Poklici prihodnosti: več kot 80 deklet podalo svoje ideje
21. novembra 2023, je pod sloganom Poklici prihodnosti – Hackathon s twistom 83 osnovnošolskih deklet med 10. in 14. letom starosti delilo svoje vizije poklicev prihodnosti.
Blog: 'Eno samo neskončno dolgo čakanje'
Mogoče je čas, da spregovorimo še kakšno besedo o potrpežljivosti. Vrlina, ki je v vsakem pomenu besede povezana s pojmom starševstva, in priznam, da je sama nimam veliko, ali bolje rečeno: je nisem imela. Sedaj pa se je učim. In to zares učim. Intenzivno.
'Uf, kaj pa so vaši otroci danes oblekli?'
Ob prehodu s toplega na hladnejše vreme se vsako leto bojujem z otroki. Nikakor se ne moremo zediniti, ali je resnično treba zamenjati garderobo s poletne na zimsko, ali je zjutraj pri dveh stopinjah Celzija res že dovolj hladno za pulover, jaknico in brezrokavnik, ali je treba obleči dolge hlače, ali je natikače nujno menjati za športne čevlje in pozneje za gležnarje.
'Tako potekajo naše družinske bitke za eno kopalnico'
"Nihče naj ne gre v kopalnico, ker se grem tuširat!" zvečer in zjutraj pogosto odmeva po stanovanju. Vsi trije, sprva Matevž, zatem Matic in kmalu za njima še Mija zahtevajo "intimo" med umivanjem, urejanjem, preoblačenjem, opravljanjem potreb. Jaz pa po drugi strani ne pomnim več, kdaj sem bila nazadnje sama v najbolj zaželenem prostoru našega stanovanja.
Plesati v dvoje v ritmu življenja otroka s posebnimi potrebami
Ne glede na vse vzpodbudne besede, ki jih danes lahko pišem in jih bom mogoče deset let kasneje pisala za stanja, ki jih doživljam trenutno, je za menoj dolg in naporen proces.
MaMaMija: 'Ko je treba spat, se žur šele začne'
Zvečer se vedno znova in znova dogovorimo, da morajo biti vsi trije vsak v svoji postelji ob 20. uri. A navkljub najboljšemu trudu za uvedbo umirjenih in rutinskih večerov vsakič odkrijejo novo priložnost za dogodivščino. Ker ... ko je treba iti spat, se pri nas ponavadi začne najbolj zanimiv čas dneva!
'Čarobna palčka ne obstaja, na to me je ena mama še posebej opozarjala'
Sonce je počasi začelo sijati tudi v moje preluknjano srce. Mnogokrat so bili žarki ljudje, ki so se pojavili v mojem življenju in mi pomagali prebroditi kakšno nevihto. Hkrati pa sem tudi sama začela sprejemati in ponotranjati nov način življenja, ki me je oziroma nas je čakal.
"Kaj ste delali v šoli?" - "Nič, učili smo se"
"Kako je bilo v šoli?" vedno vprašam vse tri ločeno ob njihovem prihodu iz šole. "V redu," je najbolj pogost odgovor. "Kaj pa ste zanimivega počeli?" postavim podvprašanje. "Nič, učili smo se," je njihov najbolj pogost odgovor. "Aha ... Kaj pa?" me zanima. "Snov ... matematiko ... ne vem," naštejejo. "Okej ... je bilo dobro kosilo?" vrtam dalje. "V redu," spravijo skupaj. "Kaj ste dobrega jedli?" poskusim in upam. "Ne spomnim se več," dobim v zameno.
Izpoved mame: 'Ko te fizično boli, ker ti je tako hudo'
Tako se je naše skupno popotovanje zares začelo. Namesto po treh dneh smo prišli iz bolnice po dobrem mesecu, ampak važno, da smo prišli. Še nekaj časa smo ostali pri moji mami, ker sem se predvsem jaz tako počutila bolj varno. Z možem sva bila oba tako mlada, tako neizkušena, vse je bilo tako novo, nepoznano, razburljivo in strašno hkrati, da je bil vonj domačnosti varen pristan, ki me je tolažil, da bo vse v redu. Nemir v meni je rastel in prav tako v možu.
'Večkrat me je prešinila misel, da bi spakirala torbo in kar odšla'
Tisti grozni mesec na intenzivnem oddelku je končno dobival epilog. Naj pojasnim, da grozen predvsem zato, ker je otrok, ki bi moral že ves mesec ležati ob meni na postelji, se crkljati v mojem naročju in odkrivati svet, v katerega je prišel, ležal negiben na ogrevani mali posteljici in obdan s prepletom cevk ter piskajočih aparatov.
Še se spominjam – šentjanževega olja in makaronov na plaži
S sestro sva poletja preživljali pri babici v Istri. Spominjam se, kako smo otroci z morske ulice cele dneve preživljali sami v morju, ob morju, na skalah, na obali. Nihče se ni preveč ukvarjal z nami. Nihče nas ni vprašal, ali imamo brisačo in suhe kopalke, ali smo kaj pili, ali smo lačni, ali imamo masko in plavutke ali vedro z vso potrebno opremo. Niti se niso pretirano sekirali, če nismo bili od glave do peta zaščiteni s sončno kremo najmanj s faktorjem 50 plus. Babica naju je zjutraj in zvečer namazala z domačim šentjanževim oljem. Zjutraj kot zaščito pred soncem in zvečer za nahranitev kože.
Je res nemogoče uživati na morju z majhnimi otroki?
Vedno večkrat se zgodi, da poslušam starše majhnih otrok tarnati in tožiti nad tem, da morajo na morje in da gredo res na morje samo zato, da bodo otroci imeli to izkušnjo, ker sami tako ali tako ne bodo prav uživali. Pa je res nemogoče uživati na morju z majhnimi otroki?
'Mami, kaj se dogaja, zakaj jočeš, kaj je narobe?'
Pri prejšnjem zapisu sem ostala pri konziliju, sestanku z zdravniki, ki so naju predočili z dejstvi. Spomnim se, da sva tisti dan prišla v bolnišnico, polna upanja, zagona in s polnim listom vprašanj. A ko smo se usedli za mizo v neki majhni, majhni sobici in sem videla obraze zdravnikov, je moj zagon počasi začel izginjati.
'Po mojih izkušnjah je idealna razlika med sorojenci približno tri leta'
20 mesecev razlike je med našima fantoma. In čeprav je bilo po Matičevem rojstvu sprva vse idilično, se je kmalu izkazalo, da še zdaleč ni tako.
Prednosti sorojencev z majhno razliko je veliko
Imeti otroka v razmaku osmih let ali v manj kot dveh letih je precejšnja razlika, to vam bodo povedali vsi izkušeni starši. In večina bo še dodala, da je pri manjši razliki med sorojenci na začetku res pestro, zahtevno in včasih zelo težko, a se kasneje vse tisočkrat povrne.
Pa pri vas? Se tudi jezite med "človek, ne jezi se"?
Naši deževni (popol)dnevi pogosto minevajo v znamenju namiznih iger in nikdar ni dolgčas. "Vojna" se lahko konča z vojno, med "človek ne jezi se" se običajno (u)jezimo in "osel" ne prizna zadnje črke "L".
Čustveno okrevanje po umetni prekinitvi nosečnosti
Splav je lahko za vsakogar čustveno zahtevna izkušnja. Normalno je, da po postopku občutimo vrsto zapletenih čustev, vključno z žalostjo, krivdo in tesnobo. Nekatere ženske lahko občutijo olajšanje, druge pa se težko sprijaznijo s svojo odločitvijo. Ne glede na to, kako se počutite, si morate vzeti čas in se osredotočiti na čustveno okrevanje po splavu.
"Da, res, sem kot moji starši ... ki jih čedalje bolj razumem"
Odkar imam otroke, veliko bolj razumem svoje starše. Še več – celo zelo se lahko poistovetim z njimi in pogosto se zavem, da izgovarjam enake besede, vidim, da podobno vzgajam in – priznam – "težim". Opažam, da pač ne gre drugače. Čeprav se še prav dobro spomnim, kako mi je šlo kot otroku marsikatero pridiganje izjemno "na živce".
'Šok, ko vidiš otroka ležati na mali bolnišnični posteljici, polni cevk in piskajočih aparatov'
Naj nadaljujem, kjer sem zadnjič končala. Z rojstvom Erazma Avelama Munde se je tok našega življenja prelil v nam povsem neznane vode ...
"Vrtiljak čustev ob koncu dojenja. Bila sem srečna in otožna hkrati"
Z mamico štirih sva si zadnjič navdušeni dali petko, potem ko mi je zaupala, da se je njen zadnji otroček končno "odstavil". Najprej sva nekaj sekund plesali z roko v roki, vriskali in se skupaj veselili. Zatem pa sva se ustavili in se spogledali.
'Nikoli več v življenju niti najmanj ne dvomim, kaj je na prvem mestu'
Joj, kako pogosto se v svojem vsakdanjiku zavem, da sem zdaj pa res, ampak čisto zares, ena prava mamasta mama.
Rojstvo otroka – čudovit trenutek, zavit v bolečino
Sedaj, ko gledam za nazaj, vidim stvari precej drugače. Sicer bi lahko našla kakšen zapis iz tistega časa, ko je bilo vse še sveže, ampak bi najbrž čustva, prepletena v takratnih besedah, zadušila tako vas kot mene. Zato sem se odločila, da pišem po spominu.
'Da, občasno še vsi trije spijo pri nama'
Naša zakonska postelja je na srečo dovolj velika, da se lahko na njej občasno vsi nagnetemo. Odkar imava otroke, ni več najina, temveč je naša.
"No, mami, tako se prosjači!"
Hecni in iznajdljivi so naši otroci. Preden sem postala mama, sem bila prepričana, da ne morejo biti pametnejši od odraslih in da me moji ne bodo nikoli prinašali naokoli. Oh, kako zelo sem se motila.
'Časi so nepopustljivi ali pa smo se samo mi izgubili'
Vsak na ta svet pride sam in vsak z njega sam tudi odide. Mogoče nekoliko depresivna misel, vendar je takšen krog življenja ...
"Očka je eden od staršev in ni pomočnik niti varuška"
Zadnjič je moj oče pokomentiral, kako zelo izjemno sposoben očka je moj mož, "potem ko je čisto popolnoma sam na počitnice peljal kar tri otroke".
Ko poljube pospremijo 'Fuj', 'Fej', 'Bljek', 'Bruhal bom' in 'Nehajta že'
Starševstvo razmerje postavi na glavo. Kaj na glavo, 348-krat se obrne naokrog, zasuka se v levo in desno, pa počez, gor in dol ter znova naokoli. Na vseh področjih. Zmenki so po novem kavica v lokalu, kratek sprehod v naravi v soboto popoldne, tudi skupna vožnja iz službe. Vse brez otrok, seveda, in po možnosti v dragoceni tišini. Tudi večerni izhodi in zabave so bili nekoč komaj pričakani, danes so prestiž in včasih ob silni utrujenosti ter izčrpanosti celo muka.
Tako lahko podprete otrokov imunski sistem
Večina otrok je prvem desetletju življenja vsaj malce izbirčna. Deloma je to povezano z odkrivanjem njihovih okusov, deloma z izražanjem lastne volje. Najbolj ob malčkovem zavračanju hrane vsekakor trpijo starši, saj se zavedajo, da je otroku v predšolskem obdobju treba zagotavljati čim bolj pestro, uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini ter minerali. Toda kako to storiti, če je otrok neješč in izbirčen?
MaMaMija: 'Tako drugačno je moje življenje, odkar sem mamica'
Kot mamica spoštujem in končno razumem pomen tišine. Cenim, če lahko (sede) spijem vročo kavo in če se oprham brez predrznih vdorov v kopalnico z "nujnimi" vprašanji. Blazno vesela sem, če lahko v kosu in brez prekinitev preberem pet (kratkih) stavkov v knjigi in prespana noč mi pomeni vsaj pet ur neprekinjenega spanca. A že zdaj vem, da si bom nekoč nostalgično močno, močno želela, da bi me nekdo znova tisočkrat na sekundo poklical mami.
Kako izboljšati otrokov imunski sistem v treh korakih?
Od nekdaj velja, da so nekateri ljudje, posebej otroci, bolj podvrženi različnim okužbam in obolenjem kot drugi.
Fanta več ne verjameta, a se še vedno veselita
Ob jutrih, ko ponoči nosijo dobri možje, ga verjetno skorajda ni otroka, ki bi imel težave z vstajanjem, čeprav morda več ne verjame v čarovnijo svetega Miklavža, Božička in dedka Mraza.
'Kaj pa, če bi nazaj vzpostavili sistem, kjer nimajo vsi vsega?'
December je pred vrati in z njim čas obdarovanj. V tem zapisu se bom dotaknila vseh obdarovanj, ne le božičnih. Dejstvo je, da se vsako leto vrednosti daril višajo. Višajo se pričakovanja in višajo se želje. Ampak kdo je za to zares kriv?
"V šoli pospravlja, doma pa se na vse pretege ogiba delu"
Učiteljica mi je na govorilnih urah razkrila, da je Matic med prvimi, ko je treba v razredu kaj pospraviti. Velikokrat se sam javi, da bo kaj uredil, in pogosto sprašuje, ali je treba še kje komu pomagati. "Je tak tudi doma?" me je vprašala. "Hmmm ... No, niti ne. V bistvu je od vseh treh otrok zadnji, ki bi se sam spomnil kaj pospraviti. Tudi, ko je na vrsti za določeno opravilo, ga moram kar priganjati," sem ji iskreno odgovorila.
Lepotni posegi in vpliv na samopodobo mladih
Ljudje si že od nekdaj želimo najti fontano večne mladosti in hitre rešitve. Prav v tem iskanju pa cvetijo mnoge panoge, ki nam le-to ponujajo: kozmetika, farmacija, lepotni posegi in navsezadnje tudi raznorazni dietni in fitnes programi. Naredili bi vse, da bi ohranili mladost, lepoto in vitalnost. V tej kolumni ne bom pisala o rekonstruktivnih posegih, ampak zgolj elektivnih.
Nastopil je pravi čas za družinski "road trip". Končno!
Joj, smo se imeli luštno med počitnicami. Prvo leto, odkar sem pred 10 leti prvič postala mamica, smo se odpravili na celotedensko družinsko popotovanje, med katerim smo vsak večer spali v drugem kraju. Ocenili smo, da je končno pravi čas, da bodo deset-, osem- in petletni otroci ogromno odnesli ter da bova tudi midva uživala.
Nogavice so res (nerešljiv) fenomen
Zgodbe o nogavicah se kar same pišejo. Denimo: moral je biti hecen šaljivec človek, ki se je spomnil takih z napisi ponedeljek, torek, sreda ... Kajti itak je na enem stopalcu četrtek in na drugem nedelja, čeprav je v resnici torek. Ker ... otrok (niti jaz) torkovega para tako ali tako ne bo našel nikoli več.
Trije iz istega gnezda, pa tako različni
Matevž v pekarni izbere pico, Matic hrenovko v testu, Mija čokoladni rogljiček. In tako kot imajo različen okus, se ponašajo z edinstvenimi osebnostmi.
'Vzgajajmo dekleta, ki vedo, da so več od svojega telesa'
Ne dolgo nazaj je v medijih zakrožila izjava ravnateljice ene izmed srednjih šol o primernosti oblačil deklet pri pouku. Če povzamem, govori o tem, da na njihovi šoli ne dovolijo določenega tipa oblačil, ker naj bi le-ta onemogočal fantom kvalitetno sledenje pri pouku.
"Ko naš 10-letnik fura safer"
Doma imamo 10-letnika. In ena plat njegovega odraščanja je občasno in čedalje pogostejše spogledovanje z nezadržno bližajočo se puberteto. Izraža se na različne načine – od priložnostne depresije, ko je tako brezvoljen, da se mu niti govoriti ne ljubi, mimo obupovanj v prepričanju "Nihče, nihče, ampak res nihče me ne razume!", loputanj vrat in predrznih ugovarjanj, pa vse do obdobij "trpljenja in dolgčasa", "ko fura safer" kar tako, denimo ... ker je trava zelena, ker se svet vrti naprej in ne nazaj ter ker je danes ponedeljek zjutraj in ne petek popoldne.
"Mamica sama s tremi otroki počiva, očka pa je super junak?"
Ne vem, če gre za vsesplošno prepričanje, da je nekaj za mamice normalno, medtem ko se očki, ki zmorejo tako normalnost, opisujejo v superlativih. Vsaj v našem primeru je imela okolica dvojna merila – za mamice je počivanje ob skrbi za tri otroke nekaj popolnoma običajnega, medtem ko so očki, ki se spopadejo s tovrstno zahtevno nalogo, v očeh drugih super junaki z nadnaravnimi močmi.
Jelena Đoković: 'Moj otrok ni prišel na ta svet, da bi bil v vlogi moje lastnine'
Jelena Đoković, soustanoviteljica in mednarodna direktorica Fundacije Novaka Đokovića ter dolgoletna partnerka in žena svetovno znanega in priljubljenega tenisača, s katerim imata skupaj dva otroka, sina Stefana in hčerko Taro, nam je v ekskluzivni kolumni predstavila svoj pogled na ozaveščeno starševstvo.
'Veliko nama pomeni to, da je zakonska postelja samo najina'
Že ko sva imela prvega otroka, sva večkrat dobila kakšen začuden pogled, kako to, da spi v svoji sobi že pri šestih mesecih. V zadnjem času je postalo čedalje bolj pogosto, da imajo starši svoje otroke v spalnici do poznejših let.
Preverite, kateri tip nosečnice ste!
Veljalo naj bi, da obdobje nosečnosti v vsaki ženski prebudi nekaj novega, morda doslej še neznanega. Pri nekaterih se določene osebnostni značilnosti še bolj izrazijo, ali pa nosečnica spozna čisto nove vidike sebe, za katere doslej sploh ni vedela. Nekatere v tem obdobju postanejo strastne športnice in intenzivno delajo na svojem telesu, druge pa postanejo prave mojstrice v poznavanju anatomije človeškega telesa. No, ne smemo izpustiti niti nosečnic, ki postanejo zvezde na družbenih omrežjih in tistih, ki se prelevijo v prave male hipohondre. Predstavljamo različne tipe oz. značilnosti nosečnic, pri tem pa poudarjamo, se med seboj ne izključujejo. Kaj se je pa pri vas v tem obdobju najbolj izrazilo?
"Ojoj, kar brez nogavičk je vaš dojenček?!"
"Ampak poletje je, zunaj je 30 stopinj Celzija. Jaz sem tudi brez nogavic," sem odgovorila neznani teti, ki se je kar sama razglasila za poklicano "rešiteljico" mojega dojenčka. "Ja, vendar on je DOJENČEK," je poudarila.
Kdo še potrebuje slovenščino?
Ko se pelješ z avtobusom vse večkrat ujameš besedo ali dve mladostnikov v angleščini. Pa ne tako - pogovarjanje zgolj v angleščini. Malo slovensko, malo angleško, prehajanje je tako gladko, da je skoraj poetično. Pa je res?
Bom lahko imela drugega otroka tako rada kot prvega?
Prva nosečnost, prve izkušnje, prvi otrok, prva ljubezen na prvi pogled. Kako pa gre v drugo?
A tvoj je pa še v vozičku?!
Večkrat se je že zgodilo, da sem opazila mamo, ki poriva voziček, v njem pa otroka, ki je bil že tako velik, da so mu – karikirano – noge segale do tal. Vsakič sem se vprašala, zakaj otrok ne hodi sam?
A je bil načrtovan?
Spanje, intima v kopalnici in umirjen obrok so zame spomini iz preteklosti. Posebne podvige predstavljajo odhodi od doma, pakiranja pred dopustom, skupna kosila, nakupovanje v trgovini. Z enim bi šla lahko na konec sveta, s tremi je dinamika drugačna. Trije se ponavadi glasno sprejo na blagajni, v zapovedano tihi knjižnici ali - zdaj na mojo veliko žalost že rutinsko - pred večernim odhodom v posteljo.
