čustvena zloraba
Za fasado popolne mame: pretresljiva resnica o materinski zlorabi
Na prvi pogled so delovali kot popolna družina. A videz pogosto vara. Za zaprtimi vrati se v nekaterih domovih skrivajo bolečina, strah in zloraba, ki jih zunanji svet ne želi ali noče videti. Preberite pretresljivo zgodbo ženske, ki je odraščala v na videz brezhibnem okolju, a za štirimi stenami vsakodnevno doživljala nasilje s strani osebe, ki bi ji morala nuditi varnost – lastne matere.
Sara: 'Takrat je priletela prva klofuta, ki me je dobesedno odnesla v steno'
Fizično nasilje, čustvena manipulacija, poniževanje, ustrahovanje, molk kot kazen in celo spolna prisila – vse to so oblike nasilja, ki jih številne ženske doživljajo v partnerskih ali drugih bližnjih odnosih. Čeprav se zunanjemu opazovalcu zdi povsem logično, da bi morali tak odnos takoj prekiniti, pa za žrtev ta odločitev pogosto ni preprosta. Ravno nasprotno – mnoge ženske ostajajo ujete v začaranem krogu zlorabe, opravičevanja in upanja, da bo nekoč bolje
Zgodba majhne Nine brez svojega glasu
April je mesec, posvečen ozaveščanju o preprečevanju zlorabe otrok. Gre za pomemben mesec, v katerem se opominjamo, da so otroci najbolj ranljiva skupina v družbi, ki potrebuje zaščito, ljubezen in podporo, da lahko rastejo v zdrave in srečne posameznike.
Rizična nosečnost je lahko nevarna za otroka in mater
Med rizične nosečnosti spadajo tiste vrste nosečnosti, ki lahko zaradi različnih dejavnikov povečajo možnost zapletov tako za mater kot za otroka. Bistvenega pomena je, da se dobro informirate o tveganjih in zapletih, ki se lahko zgodijo med visoko tvegano nosečnostjo in da upoštevate preventivne ukrepe.
Takšne so posledice kričanja na otroka
Verjetno ni starša, ki v trenutkih utrujenosti in nemoči ne bi vsaj kdaj povzdignil glasu nad otrokom. A kakšne so posledice, če postane kričanje vzgojna metoda in edini način, s katerim ima starš občutek, da otroka obvlada? Kričanje ima lahko kratkoročne in dolgoročne posledice, ki se običajno kažejo kot razdražljivost in agresija, tesnobnost, nizka samopodoba in depresija. Več o tipih kričanja in njegovih posledicah preberite v nadaljevanju.
Spolno nasilje v življenju doživi kar vsaka tretja ženska
Nasilje vseh vrst je v naši družbi prisotno, odkar obstaja človek. Tako kot vsako nasilje tudi spolno nasilje lahko posameznik ali (pogosteje) posameznica doživi kadar koli, bodisi v družini, družbi, šoli ali drugih ustanovah in situacijah. Kot vsaka travmatična izkušnja ima tudi spolno nasilje posledice, ki se kažejo tudi v odrasli dobi in posledično vplivajo tudi na vse odnose, ki jih imamo v tem času. Žrtve spolnega nasilja so v večini ženske; po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je spolno nasilje v času svojega življenja doživela kar vsaka tretja ženska.
Tjaša Š. Troha: 'Za srečo je potrebna svoboda, za svobodo pa pogum'
»Človeško nepopolna in s tem popolnoma človeška,« zase pravi Tjaša Š. Troha, mama 5 otrok, diplomirana medicinska sestra, certificirana praktikantka metode ThetaHealing in certificirana izvajalka metode tapkanja, ki nosi v sebi veliko željo pomagati žalujočim in trpečim ob izgubi bližnjih. Tudi sama se je soočila z izgubo otroka, ki je zaznamovala njen pogled na svet in jo popolnoma spremenila. O tem in marsičem smo se z njo pogovarjali v spodnjem intervjuju.
Mojca Stonič: Največja zmota staršev je, da so prepričani, da je njihova vzgoja pravilna.
"Nogomet sem igral, ker se je zdelo očetu super in zame bolj primerno. Jaz pa sem si vseskozi želel igrati le kitaro. Nikoli je nisem, ker bi bilo za očeta "metanje denarja stran", da bom potem samo en "muzkontar", ki bo sigurno pustil šolo, kadil ... Tako sem opustil sanje o kitari. A sedaj pri 40. letih znova razmišljam, da bi se jo pričel učiti". Navedeno prevečkrat sliši Mojca Stonič v pogovoru s starši, ki so bili nekoč otroci, danes pa imajo že svoje otroke. Takrat naglas pove, da je treba najprej "vzgojiti" in "pozdraviti" starše, ki lahko šele po predelanih lastnih travmah iz otroštva uspešno vzgajajo svoje otroke. In skuša pomagati.
Kdaj gre za pretirano navezanost mame na otroka?
Na začetku je otrok navezan na mamo. Oče se počuti prikrajšanega. Kako lahko sodeluje z otrokom, že z dojenčkom, da bo vključen v njegovo odraščanje? Včasih je kasneje malček preveč navezan na enega od staršev. Kako se to kaže in kaj lahko ob tem storimo? Včasih pa je eden od staršev, ponavadi mama, preveč navezan na otroka. Kako se to prepozna? Strokoven pogled na to tematiko nam je ponudila Saša Petrovič, zakonska in družinska terapevtka.
Petra Škof, psihologinja, igralna terapevtka
Bibina svetovalka je psihologinja na osnovni šoli, je učiteljica ISP in izvajalka DSP. Je tudi igralna terapevtka v zasebnem centru za igralno terapijo, svetuje in pomaga otrokom s čustvenimi ter vedenjskimi težavami.
