Zakaj sta si sorojenca lahko tako različna, čeprav imata iste starše?

Čeprav si sorojenci delijo iste starše in pogosto odraščajo pod isto streho, znanost kaže, da je vsak otrok pravzaprav edinstvena kombinacija genov, življenjskih izkušenj in okoliščin. Kot pojasnjujejo strokovnjaki za genetiko, si biološki sorojenci v povprečju delijo približno 50 odstotkov DNK, preostanek pa predstavlja edinstvena genetska mešanica, ki je pri vsakem otroku drugačna.

Mnogi mislijo, da otroci istih staršev podedujejo enake gene. V resnici to ne drži.

Med nastajanjem jajčec in semenčic se geni nenehno premešavajo. Kot pojasnjuje Biology Insights, se kromosomi pred spočetjem naključno razporejajo in izmenjujejo dele genetskega materiala, zato vsak otrok prejme povsem unikatno kombinacijo genov.

To pomeni, da lahko eden izmed sorojencev podeduje več genov, povezanih z družabnostjo ali športnimi sposobnostmi, drugi pa več genov, ki vplivajo na ustvarjalnost, občutljivost ali analitično razmišljanje.

Čeprav sorojenci živijo v isti hiši, njihovo otroštvo ni nujno enako.

Prvorojenec je nekaj let odraščal kot edinec, mlajši brat ali sestra pa je od prvega dne delil pozornost staršev. Poleg tega so lahko starši ob rojstvu prvega otroka bolj previdni in strogi, pri naslednjih pa bolj sproščeni. Na družinsko dinamiko vplivajo tudi selitve, finančne razmere, službe staršev in številni drugi dogodki.

Kot poroča ScienceInsight, vsak otrok doživlja družinsko okolje nekoliko drugače. Dogodek, ki enega otroka močno zaznamuje, lahko na drugega vpliva precej manj.

Ko otroci odraščajo, postajajo vse pomembnejši vplivi zunaj doma.

Eden se lahko navduši nad športom zaradi trenerja, drugi nad glasbo zaradi prijateljev. Lahko obiskujeta isto šolo, pa vseeno razvijeta povsem različne interese, vrednote in hobije. Raziskovalci ugotavljajo, da imajo tako imenovane "ne-deljene izkušnje" velik vpliv na razvoj osebnosti. To so izkušnje, ki jih doživlja le eden od sorojencev.

Prav zato ni nič nenavadnega, če eden sanja o karieri zdravnika, drugi pa želi postati kuhar, športnik ali umetnik.

Vprašanje vrstnega reda rojstva že desetletja zanima psihologe.

Nekatere raziskave kažejo, da so prvorojenci pogosto nekoliko bolj odgovorni in usmerjeni v dosežke, mlajši otroci pa bolj sproščeni ali ustvarjalni. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da teh ugotovitev ne smemo jemati kot pravila, saj imajo veliko večjo težo individualne lastnosti in družinske okoliščine.

Kljub temu številni starši opažajo, da položaj otroka v družini res lahko vpliva na njegovo vedenje in način odzivanja.

Pomembno je predvsem, da otrok ne primerjamo med seboj.

Psihologi opozarjajo, da primerjave v slogu "Zakaj nisi bolj kot tvoja sestra?" ali "Tvoj brat je bil pri tvojih letih veliko bolj odgovoren" pogosto povzročijo občutke manjvrednosti in tekmovalnosti med sorojenci. 

Namesto tega strokovnjaki priporočajo:
- da prepoznamo otrokove individualne moči,
- da ne pričakujemo enakih interesov od vseh otrok,
- da vsakemu namenimo čas ena na ena,
- da pohvalimo trud, ne le rezultate,
- da sprejmemo, da je različnost nekaj povsem normalnega.

Čeprav se staršem včasih zdi nenavadno, da sta si sorojenca tako različna, je to popolnoma običajen del človeškega razvoja. Geni, naključje, okolje in življenjske izkušnje skupaj ustvarijo edinstveno osebnost vsakega otroka. 

Prav zato sta lahko brat in sestra, ki odraščata v isti družini, med seboj tako različna – in hkrati oba popolnoma posebna na svoj način.

Vir: Biology Insight, Science Insight, Net.hr