Razlika v vedenju doma in v javnosti ni znak, da ste naredili nekaj narobe kot starš. Pravzaprav je to pogosto znak, da se otrok doma počuti dovolj varno, da je lahko iskren. Ključ je v razumevanju, potrpežljivosti in podpori – saj otrok v tem procesu najbolj potrebuje prav vas.
1. Domača varnost = sprostitev čustev
Dom je za otroka varen prostor. Tam ve, da ga imajo radi, ne glede na njegovo vedenje. Prav zato se pogosto zgodi, da otrok čustva, ki jih je ves dan zadrževal v šoli ali vrtcu, doma preprosto "spusti na plano". Gre za pojav, znan kot post-school restraint collapse – čustveni izbruh po zaključku šolskega dneva.
Otrok se v šoli nenehno trudi, da je zbran, poslušen in tih – in ko pride domov, popustijo vse notranje zavore, pojasnjujejo strokovnjaki iz Child Mind Institute.
2. Visoko občutljivi otroci in pritiski zunanjega sveta
Nekateri otroci so bolj občutljivi na dražljaje – zvoke, dotike, čustveno napetost. V šoli se tak otrok lahko počuti preobremenjen, a tega navzven ne pokaže. Ko pride domov, sprosti napetost s čustvenimi izbruhi, trmo ali celo fizično agresijo.

3. Struktura šole vs. sproščenost doma
V šoli je urnik natančno določen, pravila so jasna, posledice za neprimerno vedenje pa takojšnje. Doma so meje pogosto bolj ohlapne. Otrok ima več nadzora nad svojim okoljem, kar pomeni, da se lahko "preizkuša", koliko si lahko privošči.
4. Skriti simptomi anksioznosti ali ADHD
Otroci z anksioznostjo, ADHD-jem ali drugimi vedenjskimi izzivi pogosto v šoli zadržujejo simptome. Doma, kjer se počutijo varneje, pridejo ti izrazi bolj do izraza. Staršem se zato zdi, da so težave prisotne samo doma – v resnici pa gre za razbremenitev po napornem dnevu.
Kaj lahko kot starš storite?
Bodite sočutni – Ne jemljite vedenjskih izbruhov kot osebni napad. Otroci pogosto nimajo drugih načinov za izražanje svojih čustev.
Vzpostavite rutino – Struktura doma prinaša občutek varnosti in predvidljivosti.
Imejte realna pričakovanja – Po dolgem in napornem dnevu otrok morda preprosto nima več čustvene energije.
Ustvarite varen prostor za pogovor – Omogočite otroku, da deli svoja doživetja brez strahu pred kaznijo.
Po potrebi poiščite strokovno pomoč – Otroški psiholog ali logoped lahko pomaga pri prepoznavanju in obvladovanju težav.
Vir: Child Mind Institute
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV