Uporaba nasilja za kaznovanje ali discipliniranje otroka na njem ne pusti samo telesnih poškodb, ampak jim z nasiljem sporočamo, da je reševanje konfliktov na tak način popolnoma sprejemljivo. Klofutanje, pretepanje, udarci, metanje predmetov v otroka, tresenje otroka in podobno, vse to so nesprejemljive fizične oblike nasilja nad otrokom. 

Otroci, ki so žrtve nasilnih vzgojnih metod, so pogosto prestrašeni, jezni, imajo težave s čustvovanjem, v šoli in v odnosih na sploh. Otroci se od svojih staršev učijo, kako ravnati v določenih situacijah, zato je pomembno, da jih naučimo pravilno predelovati negativna čustva, saj jim bomo le tako omogočili tudi zdrav razvoj. S Tjašo Hrovat, svetovalko na društvu za nenasilno komunikacijo, smo spregovorili o tem, zakaj je pomembno ozaveščati starše, da se ne poslužujejo nasilja kot vzgojne metode. 

Zakaj nasilje nad otrokom ni primerna vzgojna metoda? 

Bistvo vzgoje ni ukrotiti otroka ali si ga podrediti, temveč ga spodbujati, podpirati, voditi ter mu postavljati meje, znotraj katerih se lahko varno razvija. Postavljanje meja pomeni, da otroku na spoštljiv način posredujemo pravila vedenja ter skrbimo, da jih upošteva. Meje otroka ne omejujejo, temveč mu dajejo prostor, znotraj katerega lahko varno in svobodno raziskuje svet.

Nenazadnje, namen kaznovanja z nasiljem je namerno izzvati bolečino. Menimo, da dandanes ne bi smelo biti dvoma, da je zavestno in namerno povzročanje bolečine drugemu človeku etično nesprejemljivo.

Poleg omenjenih posledic so specifične posledice fizičnega nasilja tudi praske, podplutbe, odrgnine, krvavitve, zlomi kosti, poškodbe možganov, invalidnost in celo smrt.